Z dobrim ponaredkom študentskega potrdila o šolanju bo vsak, seveda ob predpostavki, da ga ne bodo odkrili, deležen številnih ugodnosti, ki jih prinaša študentski status. Po elektronski pošti že nekaj časa kroži vzorec ponarejenega študentskega potrdila, ki ga dopolnite le še z imenom in priimkom, datumom rojstva, obdobjem šolskega leta, vpišete letnik in smer študija ter (izmišljeno) številko indeksa. Po navedenih podatkih je potrdilo pripravljeno za barvni tisk in brezskrbno uživanje različnih študentskih ugodnosti se lahko začne.

Brezplačna, hitra in enostavna izdelava študentskih potrdil kar od doma.

Neprecenljiva naložba, ki nič ne stane

Študentskih ugodnosti, ki jih lahko koristi vsak študent, je na pretek. Poleg manj obdavčenega študentskega dela je študent lahko deležen raznih popustov pri kinopredstavah, koncertih, športno-rekreativnih dejavnostih, raznih članarinah v knjižnicah, klubih, društvih itd. S spretno ponarejenim študentskim potrdilom pa lahko posameznik uporablja subvencionirani javni prevoz (LPP ali Slovenske železnice), uveljavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, se izogne plačilu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali se celo, verjeli ali ne, prehranjuje na bone za študentsko prehrano.

Vse več je ponarejevalcev "kravatarjev"

"Bonov za cenejšo študentsko prehrano ne kupujem neposredno, ampak do njih pridem preko preprodaje," pravi vir, ki seveda želi ostati neimenovan, in dodaja: "Na študentske bone jè vse več ljudi, tudi starejših. Od vseh je najbolj smešno gledati tiste, ki v kravati razlagajo, kako visoko plačo imajo, po končanem kosilu pa plačajo s študentskim bonom in predložijo ponarejeno potrdilo o šolanju."

Študentske bone praviloma zaradi preverjanja študentske organizacije ponarejevalci ne kupijo neposredno, ampak jih kupijo od "pravega" študenta z originalnim potrdilom in pravico do nakupa študentskih bonov, ki jih rade volje preproda in pri tem dodatno zasluži.

Jih lahko odkrijejo?

"Postopki za preverjanje statusa študentov za nakupe študentskih bonov se opravijo na začetku šolskega leta in ob koncu marca," je povedala Mojca Škrjanec s Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in dodala: "Ob koncu marca se status preveri zaradi dejstva, ker imajo nekateri študentski status le pol leta, hkrati pa se s tem med letom preveri morebitne zlorabe, povezane s ponarejanjem."

Študentska organizacija prejme bazo študentov vseh visokih in višjih šol ter Univerze v Ljubljani ter jih primerja s svojimi podatki. Morebitno neujemanje podatkov sproži preiskavo, zaradi česar lahko sledi prijava na policijo.

S šolskega ministrstva so nam sporočili, da za te kršitve niso pravi naslov, saj je za izvajanje nadzora nad temi kaznivimi dejanji pristojna policija. Podobnega mnenja so tudi na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije za vse študente z urejenim zdravstvenim zavarovanjem preverjajo verodostojnost oddanih študentskih potrdil, vendar dodajajo, da vseh kršiteljev ni možno odkriti. Prav zato se že nekaj let zavzemajo za vzpostavitev centralnega registra študentov, iz katere bi bili razvidni vsi potrebni podatki o študentu.

Prihranki, da te kap! Pa ne pri državi ...

S študentski boni lahko prihranimo do 720 evrov letno. (Foto: Barbara Smajila)

Če predpostavimo, da je povprečna cena kosila v restavraciji 5,5 evra, povprečna cena študentskega bona v tej isti restavraciji pa 2,5 evra, lahko enostavno izračunamo, da se na dan pri prehrani prihrani 3 evre. Na mesec to znese 60 evrov, na leto pa kar neverjetnih 720 evrov. Če hkrati predpostavimo, da tovrstna ponarejena študentska potrdila uporablja 10 tisoč oseb, pomeni, da je država letno oškodovana za približno 7,2 milijona evrov.

Dejstvo je, da v času recesije kupna moč prebivalstva pada, zaradi česar so ljudje še toliko bolj občutljivi na ceno hrane. Prav zato se zaradi finančne stiske poslužujejo tudi goljufanja in ponarejanja potrdil, kar meče slabo luč na vsa legitimna in originalna študentska potrdila.

Od ponarejenih potrdil imajo lahko koristi tudi študentski klubi

Študentski klubi na podlagi Pravilnika o podeljevanju statusa študentske organizacije lokalne skupnosti od Študentske organizacije Slovenija (ŠOS) prejemajo denarna sredstva, ki za mnoge študentske klube predstavljajo glavni vir financiranja študentskih dejavnosti v posamezni regiji. Eden izmed kriterijev pri podeljevanju statusa je tudi tako imenovana kvota vpisa študentov, ki jo morajo študentski klubi izpolnjevati. Tako mora imeti študentski klub, ki prejema koncesnine, vpisanih najmanj 15 odstotkov vseh študentov v lokalni upravni enoti. Zato so nekateri študentski klubi, ki so le malo pod zahtevano kvoto in jim za odobritev denarnih sredstev primanjkuje le majhen odstotek študentov, "primorani" zbirati lažna študentska potrdila, saj s tem preprečijo, da se "pipica" financiranja za njihov študentski klub zapre.