Dobri nasveti nam lahko prihranijo skrbi in denar. (Foto: iStockphoto)

Dobrih nasvetov se v življenju nihče ne brani, še posebno, če smo zaradi njih na boljšem. Tako vam v teh slabih časih, ki kraljujejo na borzah, predstavljamo pet borznih nasvetov, zaradi katerih se boste izognili klasičnim napakam, ki jih borzni vlagatelji v praksi pogosto storijo.

Napaka #1  "Stanje na borzi je vedno odsev gospodarske slike in obratno!"

Gospodarstvo in borza nista vselej časovno usklajeni. Poenostavljena predstava je primerjava gospodarstva in borze z gospodarjem in psom. Ko gresta na sprehod, je enkrat pes pred gospodarjem, spet drugič gospodar pred psom, toda na koncu vedno prideta oba istočasno domov. Podobno se dogaja z borzo in gospodarstvom, kjer praviloma borzni trg prehiteva pred gospodarsko sliko. Glede na pretekle hujše finančne krize se je izoblikovalo nenapisano pravilo, ki priča o tem, da borzni trg prehiteva gospodarsko sliko v šest do dvanajst mesečnem "jasnovidnem" zamiku. Poenostavljeno to pomeni, da tečaji delnic že začno rasti, še preden se razmere v gospodarstvu stabilizirajo. Vlagatelji tako pogosto vlagajo na borzo takrat, ko je gospodarstvo zopet v zagonu. Toda žal je v večini primerov takrat že prepozno, saj je v cenah delnic že vračunana pričakovana gospodarska rast.

Napaka#2  "Tveganje vedno zmanjšam z razpršitvijo svojih naložb."

Mnogo vlagateljev se ne zaveda, da se lahko pri razpršitvi svojih naložb izpostavljajo "skritim" tveganjem, ki povečujejo možnost izgube pri vlaganju. Na primer, v svoji košarici naložb imate ameriško in kitajsko delnico. Na prvi pogled se zdita naložbi nepovezani, vendar ali ste pomislili, da lahko obe podjetji poslujeta na istem tržišču? Ali pa, da je le sedež prve delnice v Ameriki, posluje pa na Kitajskem? Kaj pa, če druga delnica le kotira na Kitajskem, sedež podjetja je v Ameriki, posluje pa v Evropi? Sta morda obe podjetji močno občutljivi na gibanje ključne obrestne mere centralnih bank? Vlagatelj tako kupi obe delnici z namenom razpršitve sredstev, ne zaveda pa se, da so pomembne tudi povezave med vsemi naložbami. Zato je pomembno, da preučimo povezanost izbranih naložb, saj se s tem izognemo nepotrebnemu podvajanju zaradi nepravilne razpršitve svojih prihrankov.

Napaka#3  "Investiram le na podlagi prepričanj ter čustev."

Naš "šparovček" mora donose opazovati na dolgi rok. (Foto: Reuters)

Popolnoma razumljivo je, da vlagatelji občutijo različne emocije, ko gledajo bodisi zelene bodisi rdeče številke svojih naložb. Navsezadnje je njihova finančna prihodnost postavljena na kocko. Prav ta čustva pa lahko vplivajo na vlagateljevo sposobnost razumskega in objektivnega odločanja. Na primer, mnogo vlagateljev se bolj kot na svoje napake iz preteklosti spominja na realizirane uspešne investicije. Zaradi tega marsikateri vlagatelj postane preveč samozavesten pri svojih veščinah, kar lahko vodi v nepotrebno dodatno tveganje izbranih naložb. Ali obratno, izbrana naložba ne da takoj pričakovanih donosov, zato jo vlagatelj, v želji poiskati tisto bolj donosno naložbo, raje zamenja. Namesto potrpežljivosti, vlagatelj raje izbere aktivno trgovanje, kar pa ga zaradi lastne neizkušenosti lahko pripelje do tako imenovanega "borznega samomora". Prav zato je ključnega pomena vlagateljeva odločitev, ki namesto na čustvih raje temelji na podatkih, analizah ter dejstvih. Le to lahko predstavlja zdrav temelj za gradnjo varne finančne prihodnosti.

Napaka#4  "Vložil sem… zdaj lahko le še upam!"

Večina ljudi misli, da se po uspešno opravljeni dokončani šoli človek neha učiti, se zaposli ter začne delati. Vendar se pravo učenje šele takrat začenja, saj se mora znova in znova dokazati, če želi obdržati službo. Podobna logika velja tudi pri prvem nakupu vrednostnega papirja. Ne čakajte, medtem ko čakate na želene rezultate svoje naložbe. Izobražujte se. Berite finančno časopisje, obiskujte seminarje na temo vlaganj, prebirajte prave knjige za svojo finančno izobrazbo itn. Prav lahko se zgodi, da bo to vaš najbolje naložen denar. V obzir vzemite vsa mnenja, ki so na razpolago. Od nasvetov ponudnikov finančnih produktov do nasvetov iz finančnega internetnega portala, odveč niso tudi nasveti vaših znancev, prijateljev. Več glav več ve, pravi star slovenski pregovor. Več nasvetov, več možnosti za sestavo pravega portfelja. Mogoče pri tem izveste nekaj, kar pred investiranjem niste vedeli in lahko to vpliva na spremembo vaše strategije. Vendar pri tem ne pozabite — ne glede na vse, boste vi ta, ki bo sprejel končno odločitev ter odgovornost za posledico te odločitve.

Namesto zaskrbljenosti raje občudujmo potrpežljivost. (Foto: Reuters)

Napaka#5  "Malo še počakam, da bo doseženo borzno dno, nato vložim večji znesek."

Vse lepo in prav, toda kdo ve kje in kdaj se bo izoblikovalo borzno dno? Ker nihče nima čudežne krogle, ki bi mu odgovorila na to večno vprašanje, se mnogi poslužujejo strategije, ki se imenuje vlaganje sredstev po metodi povprečnih stroškov, saj s tovrstno metodo izničimo cenovno nihanje naložb. Vlagatelj svoja sredstva razdeli na časovno enake zneske vplačil v določenem obdobju, katere namen ni zadeti dno popravka borznih tečajev, ampak povečati možnost izkoristka donosnosti zaradi padca cen. Tako z vsakokratnim nakupom zaradi padca tečajev ceneje kupuje, kar zmanjšuje relativno velikost izgube. Poglejmo praktičen primer.

Predpostavimo, da za 1000 evrov kupite 10 delnic X po ceni 100 evrov. Cena delnice X se zmanjša na 50 evrov, kar pomeni, da imate le še 500 evrov, izguba je torej 50 odstotna. Če dokupite te iste delnice po ceni 5 evrov še s dodatnimi 1000 evri, lahko zanje dobite 20 delnic (in ne 10 tako kot v prejšnjem primeru). Če seštejemo vse skupaj, lahko opazimo, da ste vložili 2000 evrov, vrednost vaših naložb pa znese 1500 evrov (količinsko imate v lasti 30 delnic X, ki trenutno stanejo 50 evrov). Izguba ni več 50 odstotna, ampak "le še" 25 odstotna (500 evrov izgube delite z vloženim zneskom 2000 evrov).

Bonus nasvet

V splošnem velja prepričanje, da borzne naložbe ter s tem posledično točke vzajemnih skladov na dolgi rok (7 let in več) rastejo. Seveda pa je borzni trg tekom obdobja varčevanja sestavljen iz padcev, stagnacije in vzponov. Dolžina ter intenzivnost posameznega obdobja v prihodnosti je vlagateljem neznana, saj preprosto nihče ne ve, kaj bo z borzo jutri oziroma v prihodnosti. To je nevednost ali bolje rečeno tveganje, ki ga mora vlagatelj sprejeti. Toda dobro je vedeti, da je na tej negotovi poti njegov redek zaveznik prav čas. Na borzi torej varčujte na dolgi rok.