Ko udari rušilni potres ... (Foto: Reuters)

Iz zavarovalnice Maribor so nam sporočili, da je osnova za sklenitev potresnega zavarovanja sklenitev predhodnega požarnega zavarovanja. Podobno so nam potrdili tudi na zavarovalnici Tilia, saj je tudi pri njih predpogoj za sklenitev potresnega zavarovanja predhodno sklenjeno požarno zavarovanje.

Bi zavarovalnice v primeru potresa res povrnile vso škodo?

V uredništvo Cekina smo dobili namig iz nepremičninske agencije, da bi zavarovalnice v primeru katastrofalnega potresa v Sloveniji bile zmožne kriti maksimalno 30 odstotkov gradbene vrednosti posameznih nepremičnin, zato smo te trditve želeli preveriti pri različnih zavarovalnicah. Naj poudarimo, da govorimo o gradbeni vrednosti (in ne tržni!), ki jo zavarovalnice različno vrednotijo. Cene gradbenih vrednosti se glede na veljavne cenike določenih zavarovalnic gibljejo med 800 in 960 evri na kvadratni meter. Tako so nam iz zavarovalnice Tilia navedli konkreten primer. Če bi nova (gradbena) vrednost nekega stanovanjskega objekta znašala 100 tisoč evrov in je sedanja vrednost tega istega objekta recimo 95 tisoč evrov (odpisanost je torej 5 odstotna), bi zavarovanec ob popolni porušitvi brez rešenih delov, v primeru, ko je zavarovanje sklenil na novo vrednost, od zavarovalnice prejel 100 tisoč evrov zavarovalnine, zmanjšane za dogovorjeno soudeležbo zavarovanca pri škodi (franšizo). Škoda pa mu bi bila povrnjena v obliki denarnega nadomestila za škodo, ki jo je povzročil potres.

Kako pa bi zavarovalnice sploh izplačale vse škodne zahtevke?

Zavarovalnice so namreč pozavarovane. Iz zavarovalnice Maribor so pojasnili, da pozavarovanje pomeni, da zavarovalnica sama zavaruje tveganje pred potresom pri drugih "zavarovalnicah" (pozavarovalnicah). Pozavarovanje je torej zavarovanje presežka zavarovalne vsote, ki ga zavarovalnica sama ne bi mogla kriti. Gre za prenos tveganj, ki po velikosti presegajo zavarovateljeve kapacitete in tveganj masovnih in katastrofalnih škod na drugega nosilca zavarovanja (pozavarovatelja). Če tudi pozavarovatelj tveganj ne more ali ne želi zadržati, jih lahko prenese (retrocedira) pri retrocedentu oz. pozavarovatelju pozavarovalnic. Na koncu je tako večina tveganj globalno razpršena."Včerajšnji potres bo tako na denarnice vplival povsod po svetu." so še dodali iz zavarovalnice Maribor.

Karta potresne nevarnosti v Sloveniji. (Foto: Urad za seizmologijo in geologijo)

"Zaledje zavarovalnic je zakonsko urejeno, nadzor vrši Agencija za zavarovalni nadzor v Sloveniji. Potres je v celoti pozavarovan, torej ne gre nikoli na pleča 'lokalne' zavarovalnice, ker bi ob močnejšem potresu verjetno vsaka pokleknila. Zato se sredstva zbirajo v evropskem oziroma svetovnem »bazenu«. Premije torej »lokalna« zavarovalnica ne zadržuje na svojem računu, pač pa se prenakazuje svoji pozavarovalnici, ta pa jo prenakaže svoji pozavarovalnici in tako dalje." nam je slikovito pojasnil pojem pozavarovanja Iztok Jarc iz zavarovalnega podjetja Ej, glej naprej.

Primer seizmograma po potresu na Haitiju. (Foto: Reuters)

Iz zavarovalnice Tilia, pa so nam sporočili, da imajo zavarovalnice instrument pozavarovanja, s katerim zagotavljajo varnost za izplačilo zavarovalnin v primeru nastanka velikih katastrofalnih škod. Tako bi tudi posledice morebitnega potresa v Ljubljani z okolico slovenske zavarovalnice (in podružnice tujih zavarovalnic, ki tržijo potresno zavarovanje v Sloveniji) skupaj s svetovnimi pozavarovalnicami lahko krile.

Vsi so torej strinjajo, da je navedba nepremičninske agencije netočna.

Česa pa zavarovalnice res ne bodo izplačale?

V večini zavarovalnic ne krijejo škode, ki je tako majhna, da pade pod tako imenovano odbitno franšizo. Pri vsaki škodi zavarovanec sam nosi franšizo, ki po izbiri znaša 2 % ali 5 % od zavarovalne vsote oziroma vrednosti zavarovanega gradbenega objekta ali premičnin v njem. Franšiza ima namreč namen, da zavarovalnica ne povrne majhnih škod, kot so drobne zidne razpoke ipd., ki tudi zavarovancem ne predstavljajo resne ekonomske ogroženosti.

Na obeh zavarovalnic pa so nam tudi zatrdili, da v zavarovalnih pogodbah ni posebej določeno, nad katero potresno stopnjo krijemo škodo s potresnim zavarovanjem. V pogojih za zavarovanje proti posledicam potresa, ki opredeljujejo obseg zavarovalnega kritja, je določeno, da je zavarovalnica obvezana za plačilo škode, če je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na gradbenih objektih, ki so bili pred potresom v dobrem stanju. Če bi to definicijo primerjali z evropsko potresno lestvico, bi ta meja bila okoli V. jakostne stopnje po evropski lestvici. Glede na to, da glavnemu potresnemu sunku običajno sledi še več manjših umiritvenih sunkov, se šteje za en zavarovalni primer tresenje zemlje v obsegu 72 ur, šteto od glavnega sunka.

(Foto: Reuters)

Tako bi bilo, vsaj kolikor razumemo splošne pogoje, stvar zavarovalnice, ali bi izplačala škodo pri recimo V. jakostni stopnji po evropski lestvici. Natalija Stružnik iz zavarovalnice Maribor pa nam je pojasnila, da sicer res ni določena meja, nad katero bi se krila škoda zaradi potresa, kar pa ne pomeni, da škoda ne bo krita. Tako ne drži navedba, da je presoja o tem, ali je bil potres ali ne, v domeni zavarovalnici, ampak je v pristojnosti pooblaščenih institucij. Če bi torej, Agencija Republike Slovenije za okolje, oziroma točneje Urad za seizmologijo in geologijo, potrdila potres, zavarovalnica pri tem ni bi imela zadržkov ali težav pri izplačilu škode, dokazanih v skladu s pogoji zavarovalne pogodbe potresnega zavarovanja, še dodaja Natalija Stružnik iz zavarovalnice Maribor.

In še razlaga jakosti stopenj po evropski lestvici:

- potres V. jakostne stopnje povzroči razbitje oziroma počenje okenskih stekel in manjše razpoke v ometih,
- potres VI. jakostne stopnje povzroči odpadanje ometa, poškodovanje dimnikov in padanje strešnih opek,
- potres VII. jakostne stopnje znatno poškoduje slabše grajene zgradbe, podira stebre in spomenike,
- potres IX. jakostne stopnje premika zgradbe v temeljih, povzroča velike razpoke tudi v nosilnih zidovih, lomi podzemne cevi, povzroča tudi razpoke v zemeljskih tleh in zemeljske plazove,
- potres X. jakostne stopnje poruši večino zidanih in lesenih ter montažnih zgradb, povzroča tudi močne razpoke v zemeljskih tleh, zemeljske plazove in izlivanje vode prek rečnih, jezerskih in morskih bregov,
- potresi XI. in XII. jakostne stopnje pa so katastrofalni in povzročijo popolne porušitve še tako dobro grajenih objektov.

Vir: Ej, Glej naprej