BANKE

ECB to pravi o predlogu zakona o posojilih v frankih

Natisni0
Evropska centralna banka ima kar nekaj pomislekov glede predloga zakona o posojilih v frankih.

Evropska centralna banka (ECB) je v mnenju glede predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki so ga pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložila skupina poslancev, izrazila več pomislekov. Izpostavljajo med drugim njegovo retroaktivnost in učinek na bančni sektor.

Nepovezani poslanci Janko Veber, Zvonko Lah in Andrej Čuš, poslanci Levice in Iva Dimiciz NSi so zakonski predlog v parlamentarni postopek vložili konec lanskega decembra, ECB pa je mnenje nanj poslala minuli teden. Zakonski predlog predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb. Obstoječe posojilne pogodbe bi tako ostale v veljavi. Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. julija 2004 do 31. decembra 2010, in vse kredite v švicarskih frankih.

Banke bodo po predlogu lahko določile ustrezno višjo obrestno mero, kot je veljala takrat za posojilo v frankih, morale pa bodo posojilojemalcem vrniti zneske, ki so bili zaradi posojila v frankih preplačani glede na enakovredno posojilo v evrih. Bankam je dana možnost, da na podlagi individualne presoje izpodbijajo zahtevke potrošnikov, za katere bodo pisno dokazale, da so bili pravočasno in ustrezno seznanjeni z vsemi tveganji.

'Uvajanje ukrepov z učinki za nazaj ogroža pravno varnost'

ECB v svojem mnenju najprej ugotavlja, da je šlo pri posojilih v švicarskih frankih večinoma za hipotekarna posojila, odobravale pa so jih predvsem banke v tuji lasti. Obenem pa tudi navaja, da so posojila v tujih valutah pomenila veliko tveganje za finančno stabilnost v več državah, kjer je bil delež teh posojil med vsemi krediti razmeroma visok - šlo je predvsem za države iz srednje in vzhodne Evrope. Pri tem pa dodaja, da "ne kaže, da bi bila Slovenija tak primer".

Med pomisleki ECB navaja pravne vidike učinkovanja zakonskih rešitev za nazaj. Ob tem spominja na svoje stališče, da uvajanje ukrepov z učinki za nazaj ogroža pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj ter posega v pridobljene pravice.

Pri tem se sklicujejo na direktivo EU o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, ki se uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene od 21. marca 2016 naprej, ki za posege za omejevanje tečajnega tveganja postavlja pogoj, da rešitve ne učinkujejo za nazaj.

Retroaktivni učinek zakonskega predloga tako ni skladen s splošnim ciljem te direktive, ocenjuje ECB, medtem ko je naloga slovenskih organov, da presodijo, ali je skladen s slovenskimi pravnimi in ustavnimi načeli.

Kakšen bi bil učinek na bančni sektor?

Drugi večji pomislek je učinek na bančni sektor. ECB navaja pričakovanje, da bi imelo izvajanje predloga zakona negativne posledice za slovenski bančni sektor, banke pa bi bile prizadete glede na to, koliko posojil so v omenjenem obdobju odobrile. Po pričakovanjih bi bili negativni učinki na dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja.

Glede možnosti, da banke izpodbijajo konverzijo, ECB izpostavlja, da bi lahko te postopke sprožile samo pred sodiščem, kar bi povzročilo dodatne pravdne stroške in tveganje, da zneskov ne bi mogle izterjati od posojilojemalcev. Predlagane rešitve bi povzročile tudi enkratne dodatne operativne stroške.

'Predlog lahko povzroči neenako obravnavo kreditojemalcev'

Glede učinkov na finančno stabilnost ECB izpostavlja pošteno porazdelitev bremen med vse deležnike, da se prepreči moralno tveganje. ECB priznava, da zakonski predlog predvideva višje obrestne mere na konvertirana posojila, vendar pa ob pretvorbi referenčne obrestne mere iz Libor v Euribor ne predvideva spremembe pribitka nanjo. ECB opozarja tudi, da bi uveljavitev zakonskega predloga lahko povzročila neenako obravnavo kreditojemalcev, ki so v tistem času posojila najemali v evrih in tolarjih.

Lahko bi se tudi zmanjšalo zaupanje tujih vlagateljev

ECB navaja tudi možnost, da bi tak zakon z retroaktivnim učinkom zmanjšal zaupanje tujih vlagateljev v pravno varnost v Sloveniji.

Švicarski franki
Švicarski frankiFOTO: iStock

Kaj odgovarjajo v Združenju Frank?

V Združenju Frank so prepričani, da v mnenju ECB ni niti enega argumenta, ki bi upravičeno pomenil razloge, da DZ ne bi sprejel zakonske rešitve, kot je predlagana.

Pripombe ECB na predlog zakona in njegov učinek za nazaj so po prepričanju združenja neutemeljene, sklicevanje na omenjeno evropsko direktivo pa za sklenjene kreditne pogodbe v obdobju od 2004 do 2010 brezpredmetno. Prepričani so tudi, da zakonski predlog predstavlja izjemo zaradi izkazanega javnega interesa. Že v samem zakonskem predlogu namreč avtorji navajajo, da je poseg v ustavne pravice sorazmeren in ga upravičuje javni interes in načela socialne države, socialne pravičnosti ter socialne funkcije lastnine.

Napovedovanje ECB, da bi imel predlog zakona negativne finančne posledice za slovenski bančni sektor, je po prepričanju Združenja Frank odveč. Na Hrvaškem, kjer so zakonsko rešitev o konverziji kreditov v švicarskih frankih v evrske sprejeli v 2015, so bili učinki pretvorbe po njihovih besedah pozitivni. Nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček je medtem na nedavni okrogli mizi na temo posojil v frankih v Ljubljani povedal, da so hrvaške banke zaradi zakona zabeležile okoli milijardo evrov izgub.

V Združenju Frank so v luči vsega še naprej prepričani, da je zakonski predlog treba čim prej sprejeti. A za zdaj predlog ni ugledal niti prve obravnave in verjetnosti, da bi bil ob poteku dogodkov v predvolilnem obdobju sprejet še v tem sklicu DZ, praktično ni.

KOMENTARJI (0)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTAR Pravila za objavo komentarjev
PREKLIČI