21.01.2017
LJ
/ -11°

Take so spremembe v obdavčitvi dela

Uvaja se nov davčni razred za neto plačo med 20.400 in 48.000 evrov, stopnja davka pri zavezancih z neto plačo med 48.000 in 70.907 evrov pa se bo znižala. Ob višji obdavčitvi podjetij vlada obljublja nove ukrepe za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Z novim letom bo uveljavljena tako imenovana mini davčna reforma, ki jo je vlada pripravila z namenom zmanjšanja stroškov dela in povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. A številni v njej vidijo le dodatno obremenjevanje gospodarstva, državni svet jo je celo poskusil blokirati z vetom. Vlada medtem obljublja nove rešitve.

Računanje
Novela zakona o dohodnini razbremenjuje plače najbolj produktivnih in hkrati bolj obremenjuje gospodarstvo. (Foto: Thinkstock)
V paketu davčnih sprememb so novele treh davčnih zakonov: zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davčnem postopku.

Z novelo zakona o dohodnini se bo dohodninska lestvica preoblikovala tako, da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače. Po izračunih finančnega ministrstva se bo tem zavezancem znižala davčna obremenitev za približno tri evre na mesec. Z rastjo prejemkov se prihranki povečujejo: pri dvakratniku povprečne plače so ocenjeni na 34 evrov mesečno, pri trikratniku pa na okoli 120 evrov.

Dohodnina bo še vedno odmerjena v razponu od 16 do 50 odstotkov od neto letne davčne osnove, ker pa je zdajšnja lestvica po oceni vlade nekonkurenčna, se njena progresivnost blaži z uvedbo novega davčnega razreda ter malenkostnim znižanjem stopnje davka v četrtem razredu.

Neto letna davčna osnova v evrih:

nad do dohodnina v evrih
  8021,34 16%
8021,34 20.400,00 1283,41 + 27% nad 8021,34
20.400,00 48.000,00 4625,65 + 34% nad 20.400,00
48.000,00 70,907,20 14.009,65 + 39% nad 48.000,00
70.907,20   22.943,46 + 50% nad 70.907,20

Novost je še posebna davčna obravnava za nagrade, ki jih zaposleni v podjetjih prejemajo enkrat letno na podlagi poslovne uspešnosti, kot so 13. plače in božičnice. Za tovrstna izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače po novem ne bo treba obračunati dohodnine, vendar velja opozoriti, da pa ne bodo oproščena obračuna obveznih socialnih prispevkov.

Spremembe se uvajajo tudi za tiste z nižjimi prejemki, in sicer se dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave zvišuje za 300 evrov na 11.166,37 evra. Gre za približno 20.000 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače. Višina splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave ostaja nespremenjena.

V postopku sprejemanja mini davčne reforme so bile manj pozornosti deležne rešitve na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti fizičnih oseb. Med drugim se v pavšalni način določanja davčne osnove vključuje tudi pridelava posebnih kultur, davčna obravnava proizvodnje vina pa se ne glede na obseg ohranja v okviru osnovne kmetijske dejavnosti.

Spremembe pri dohodnini bodo seveda povzročile izpad proračunskih prihodkov in večinoma se ga bo nadomestilo z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z veljavnih 17 na 19 odstotkov. V večjem delu gospodarstva temu nasprotujejo. Kot so izračunali na Gospodarski zbornici Slovenije, se s krepitvijo gospodarske rasti povečujejo tudi davčni prilivi, zato bo državna blagajna od zvišanja obdavčitve podjetij dobila več, kot pa bo izgubila zaradi sprememb pri dohodnini.

Na nezadovoljstvo iz gospodarstva vlada odgovarja, da javnofinančne razmere zaenkrat ne dopuščajo bolj odločnih ukrepov. "Gre le za prvi korak v pravo smer, ki pa seveda ne pomeni konca iskanja možnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva," pravi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki nove ukrepe napoveduje že letos.

Davčne spremembe so nepoštene in nerazvojne, so razočarani na zbornici. Vlado so ves čas sprejemanja sprememb zakonodaje pozivali, naj za nadomestitev izpada prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini ne zvišuje obdavčitve podjetij, pač pa naj zniža javno porabo. Ker tega ni storila, je več delodajalskih in gospodarskih združenj državni svet pozvalo k izglasovanju veta na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar jo je nato DZ pri ponovnem potrjevanju vnovič potrdil.

Vlada sicer odgovarja, da bo Slovenija tudi po zvišanju davčne stopnje za dve odstotni točki ostala med članicami EU z nižjo obdavčitvijo dobičkov podjetij. Efektivna davčna stopnja se bo namreč zvišala z 11,5 na 13,2 odstotka.

Poenostavitve davčnega postopka

Paket davčnih sprememb zaokrožuje novela zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Ena takšnih je predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, ki jih bo finančna uprava pošiljala vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so denimo samozaposleni in kmeti.

Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočilo večjo likvidnost in torej lažje plačilo davkov in prispevkov. Med drugim se uvaja tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, kot je denimo možnost nižjih obresti ali pa obročnega plačila davka v primerih poenostavljene prisilne poravnave.

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

 

Anketa

Ali podpirate predlog o uvedbi obveznega zdravstvenega nadomestila?

calculate
glossary
indexes
indexes