26.10.2014
LJ
12° / 5°

Kakšna bo prihodnost globalnih delniških trgov?

Delniški trgi so letos imeli enega najboljših začetkov v zadnjem desetletju, prav tako se izboljšujejo makroekonomski kazalci. Kriza na evrskem območju se je sicer umirila, a tveganja ostajajo. Dobra novica za vlagatelje je, da ugodna likvidnost bank in nizke temeljne obrestne mere spodbujajo rast delniških trgov.

Svetovni delniški trgi ponujajo zelo širok nabor naložbenih idej, zato je zelo hitro mogoče doseči razpršenost sistemskih tveganj. Naložbeno področje, ki ga v grobem delimo na razvite trge in tiste v razvoju, ne pozna meja, ni ne panožno ne regijsko omejeno, kar po eni strani ponuja svobodo izbire, po drugi strani pa precej naporno selekcijo. Na voljo je zelo veliko javnih delniških družb iz najrazličnejših panog, ki jih posamezni državni trgi morda sploh nimajo. Pa vendar je smiselno kljub povezanosti svetovnega gospodarstva in trgov kapitala vsak trg obravnavati ločeno, predvsem pa ne smemo zanemariti valutnih tveganj.

svet in delnice
(Foto: iStockphoto)

Evropa: odpis grškega dolga in krepitev mehanizmov za zaščito evra prinesla nekaj olajšanja

Leto 2012 se je na svetovnih delniških trgih začelo zelo optimistično, vendar bi bilo nerealno pričakovati, da se bo rast s tako dinamiko nadaljevala vse leto. Dogajanje do konca leta bo podobno turbulentno, kot je bilo v letu 2011. Na trge tudi letos vpliva evropska dolžniška kriza, saj je ta zaradi svoje velikosti, kompleksnosti in prepletenosti svetovnega gospodarskega in finančnega sistema težava, ki jo poskuša reševati ves svet. Evropski politični vrh je začel letos dajati občutek, da dela nove velike in odločne korake v reševanju dolžniške krize in k ustavitvi njenega širjenja. Pa vendar z delnim odpisom grškega dolga in krepitvijo mehanizmov za zaščito skupne valute zgodba evropske dolžniške krize še zdaleč ni končana, čeprav je na finančne trge prinesla nekaj olajšanja. Težavne so še vedno izjemno šibka gospodarska dejavnost na območju evra, visoka brezposelnost v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem ter nevarnost inflacijskih pritiskov pod vplivom višjih cen energentov, kar še zaostruje razmere. Zato ECB po pričakovanjih pušča ključno obrestno mero na ravni enega odstotka, letna inflacija pa po oceni ECB ostaja nad dvema odstotkoma. V ospredje dogajanja po Grčiji stopata Španija in Italija. Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni nad njunim javnim dolgom. Upravičeno je tako lahko pričakovati dolgoročno reševanje evropske dolžniške krize. Rešili jo bosta šele nova gospodarska rast in zmerna inflacija. Če bodo vlade posameznih članic evrskega območja sposobne izkoristiti strukturne reforme za uravnoteženje državnih proračunov, bo to več kot odlična popotnica novemu gospodarskemu vzponu.

tečaj delnic

Zadnji makroekonomski podatki nakazujejo, da je evrsko območje letos zdrsnilo v blago recesijo. Svetla izjema v evropski zgodbi je še vedno Nemčija, saj se po podatkih njeno izvozno usmerjeno gospodarstvo krepi. To daje upanje obrobnim soodvisnim gospodarstvom, čeprav se ob najnovejših dogodkih razlike med osrednjimi in obrobnimi državami evrskega območja še povečujejo. Vse več je pozitivnih znamenj o umiritvi razmer v švicarskem gospodarstvu, okrevanje je opaziti tudi v Veliki Britaniji.

ZDA: nezadostno upanje svetovnega gospodarstva

Na delniških trgih je kljub optimizmu še vedno čutiti nekaj strahu in negotovosti v zvezi z okrevanjem svetovnega gospodarstva. Ker ni več dvoma o blagi recesiji evrskega območja in podatki kažejo na novo upočasnitev kitajske gospodarske rasti, so vsi upi usmerjeni onstran Atlantika, ki sicer kaže znamenja okrevanja, a kaj ko dinamika ne zadovoljuje. Mešane podatke ponuja predvsem ameriški trga dela, ki upravičuje napovedi tamkajšnje centralne banke o počasnem okrevanju ameriškega gospodarstva. Kot namreč napoveduje Fed, se brezposelnost letos ne bo znižala pod osem odstotkov, po podatkih za marec je ta 8,2-odstotna. Šibko gospodarsko okrevanje poskuša Fed spodbujati s ključno obrestno mero, ki je med 0,25 odstotka in odstotkom, ter ekspanzivno monetarno politiko. Temeljna obrestna mera naj bi na zgodovinsko najnižjih ravneh po napovedih Feda ostala vse do druge polovice 2013.

Trgi v razvoju ostajajo gibalo svetovne gospodarske rasti

Trgi v razvoju so v zadnjih letih dobili sloves gibala svetovne gospodarske rasti, a razmere niso niti v tem delu sveta povsem rožnate. Objavljeni makroekonomski podatki za Kitajsko, ki naj bi bila eden izmed najobetavnejših trgov, vzbujajo mešane občutke. Po eni strani kažejo novo upočasnitev kitajske gospodarske rasti, že peto četrtletje zapored, z 8,1-odstotno rastjo na leto je to najpočasnejša gospodarska rast od septembra 2009. Po drugi strani sta se okrepili industrijska proizvodnja in prodaja na drobno, čeprav je bila rast šibkejša kot v prejšnjem letu. Marca so že petič zapored upadle tudi tuje neposredne naložbe v kitajsko gospodarstvo. V primerjavi z marcem lani so manjše za 6,1 odstotka. Tuje neposredne naložbe iz EU so na četrtletni ravni upadle za 31,2 odstotka, iz ZDA pa zrasle za 10,1 odstotka. Gospodarsko aktivnost Kitajske, ki je še vedno močno odvisna od izvoza, so ohromili zaskrbljenost zaradi evropske dolžniške krize in ukrepi vlade, ki je poskušala z omejevanjem kreditiranja in vlaganj ukrotiti visoko inflacijo in nepremičninski balon. Analitiki že v tem četrtletju pričakujejo boljši dosežek kitajskega gospodarstva. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad za letos Kitajski napovedujeta 8,2-odstotno rast BDP, kar je precej manj od lanske 10,4-odstotne rasti. Ob teh podatkih številni analitiki že opozarjajo na ohlajanje kitajskega povpraševanja, ki je eden odločilnih dejavnikov podpore cenam osnovnih surovin.

Z delniškimi trgi navzgor tudi makroekonomske napovedi

Skupaj z dogajanjem na makroekonomski ravni se je presenetljivo okrepilo ozračje na delniških trgih. Da so delniški trgi imeli letos enega najboljših začetkov v zadnjem desetletju, je predvsem posledica radodarne likvidnostne injekcije ECB evropskim bankam in boljših makroekonomskih podatkov. Mednarodni denarni sklad je v svojem najnovejšem poročilu zapisal, da se je kriza na območju evra v primerjavi z lani kljub tveganjem umirila. Zato je zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti z januarskih 3,3 na 3,5 odstotka. Voda na mlin delniškim trgom so poleg precejšnje likvidnosti v bančnem sistemu tudi nizke temeljne obrestne mere, tako evropske kot ameriške centralne banke, pri čemer je zadnja jasno povedala, da obrestne mere ne bo spreminjala vse do polovice leta 2013. Donosi ameriških državnih obveznic so tako na zelo neprivlačnih ravneh, okoli dva odstotka, kar precej povečuje privlačnost delniških naložb. Realni sektor po poslovnih rezultatih, ustvarjenih v zadnjem četrtletju 2011, stabilno posluje, kar je posledica temeljitega prestrukturiranja in zniževanja pričakovanj. Vrednotenja ameriških in evropskih delniških trgov po napovedih poslovanja za leto 2012 in kazalcih P/E ter z zanimivimi dividendnimi donosi dopuščajo nadaljnjo rast trgov.

V katerih sektorjih boste našli rast

Optimistični vlagatelji, ki v zadnjem času določajo ritem delniškim trgom, se selijo iz manj cikličnih v bolj ciklične panoge, kjer si obetajo boljši izkupiček. Precej dobro bi se lahko izkazal sektor energije, ki zaradi visokih cen energentov izkazuje ugodna vrednotenja. Tudi finančni sektor, ki smo se ga zadnjih nekaj let bolj izogibali, izkazuje ugodna vrednotenja kljub tveganjem zaradi evropske dolžniške krize. Znamenja oživljanja kaže tudi industrijska panoga, kjer je smiselno bolj poudariti predelovalce papirja in celuloze ter rudarje, slabše kaže kemijskemu sektorju in alternativnim virom energije. Zaradi precejšnje likvidnosti v sistemu in postopnega okrevanja gospodarstva se bo krepil tudi sektor potrošnih in trajnih dobrin, potencial ima tudi IT-sektor. Previdnost pa ne bo odveč pri naložbah v sektor osnovnih surovin, zaradi pričakovanega manjšega povpraševanja največje porabnice Kitajske. Farmacevti se bodo še naprej spopadali s posledicami izgube patentnih zaščit in novih varčevalnih ukrepov zdravstvenih blagajn. Objavljeni poslovni rezultati minulega leta v panogi telekomunikacij so pri vlagateljih pustili mešane občutke, zato ni pričakovati večjih sprememb v težavah panoge.

Vir: www.vzajemci.com/2012

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 1
AfactSk8s 12.07.2012 11:49:16
prihodnost bo takšna, da bomo o delniških trgih govorili toliko kot o lanskem snegu...
Več komentarjev

Iskanje

 

Anketa

Živite bolje ali slabše kot pred desetimi leti?

calculate
glossary
indexes
indexes