Aktivno trgovanje na borzi lahko prinese lepe zaslužke (ali izgube). (Foto: Reuters)

Vrednosti določenih vrednostnih papirjev se na izredno likvidnih trgih, torej tam, kjer je veliko ponudbe in povpraševanja, z gibanji navzdol ali navzgor odzivajo praktično na vsako novico. Trgovalci vežejo svoja vlaganja prav na take novice. Če je objavljena novica, da ima določeno podjetje velik dobiček, bo trgovalec, takoj po objavi, kupil delnice tega podjetja, počakal na odziv trga, ki se običajno takoj po objavi odzove z dvigom vrednosti, in nato v zelo kratkem času, ki lahko traja le nekaj sekund, delnice zopet prodal.

V današnjem času bi morala biti skrb za osebne finance ena izmed najpomembnejših opravil posameznika. Žal pa večina vlagateljev na borzi dela vedno znova enake napake. Po izkušnjah strokovnjakov naj 90 odstotkov uspeha na trgu predstavljala čustvena komponenta trgovalca. Tako večina trg poje, ker ne upoštevajo svojih pravil upravljanja tveganj (risk management) in raznih varovalk (kot je to na primer stop-loss naročilo — ko tečaj doseže neko določeno vrednost, se prodaja avtomatično aktivira).

Tovrstno trgovanje se izvaja s finančnim vzvodom, kar pomeni, da trgujemo z manjšo količino denarja, kot je dejanska vrednost nakupa, kar omogoča velike zaslužke in hkrati tudi velike izgube v zelo kratkem času. Zelo poenostavljen primer: za trgovanje potrebujete v resnici le denar, ki bo kril razliko med nakupno in prodano vrednostjo. Če kupite 100 delnic po 1000 evrov in jih prodate po 999, potrebujete le 100 evrov, ki bodo pokrili vašo izgubo, in ne 100.000 evrov, kolikor stane nakup. Če ste velik hazarder in se lotite tovrstnega nakupa, lahko ob dvigu vrednosti delnic za 10 evrov iz 100 evrov naredite 1000 evrov, seveda pa gre zgodba tudi v drugo smer in ob padcu vrednosti za 10 evrov naredite 1000 evrov izgube. Več o poklicu dnevnega trgovalca v pogovoru s Klemnom Furlanom, predsednikom Društva finančnikov Slovenije.