Delodajalci pod pretvezo odpuščanja grozijo delavcem.

Konec februarja je začel veljati zakon o minimalni plači, ki minimalno plačo zvišuje za 102 evra, na 562 evrov neto. Toliko po oceni države znašajo minimalni življenjski stroški. A mnogi so se stotaka več veselili prehitro. Zakon namreč predvideva tudi izjeme za podjetja, pri katerih bi takojšnje zvišanje minimalne plače povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali pa imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. “In precej direktorjev je to “olajšavo” namerno nekoliko narobe razumelo," pravijo sindikalisti. Ponekod delavcem ustno prikazujejo slabše stanje od realnega in tako skušajo izsiliti postopen dvig minimalne plače, drugod pa jim, če bodo zahtevali takojšnji dvig minimalnega dohodka, grozijo z odpovedjo.

Sindikati: Ponavljamo, ne podpisujte ničesar!

Boris Mazalin iz Konfederacije sindikatov 90 je potrdil, da njihov sindikat opaža nepravilnosti pri izvajanju zakona. “Zato smo svojim regijskim izpostavam že poslali posebno okrožnico, kako ravnati v teh primerih.” Mazalin sicer meni, da poskusi delodajalcev, da bi se izognili dvigu minimalne plače, niso prav nič novega. “Gre za stare strategije, ki se jih poslužijo vsakokrat, ko bi bilo delavcem treba dodati kakšen cent. Kar se pa tiče izvajanja omenjenega zakona, pa naši sindikati v podjetjih dogovorov o postopnem dvigovanju minimalne plače ne podpisujejo sami, ampak bodo povsod najprej potekali posveti. Najprej moramo sploh ugotoviti, če so se delavci še pripravljeni čemur odrekati. Dvig minimalne plače namreč ni “povišica”, ampak preživetje, saj daje točno toliko denarja, kot ga posameznik potrebuje za preživetje meseca.”

Sporazumi o postopnem dvigu potrebujejo soglasje, podpisanih še ni

Dvig minimalne plače vsem ni prinesel veselja.

“Po naših podatkih sporazum doslej ni bil podpisan še v nobenem podjetju,” pravi Andrej Zorko iz Svobodnih sindikatov. “Imajo pa na delovnem inšpektoratu informacijo, da se v nekaterih podjetjih sporazum pripravlja.”

“Temelj za podpis sporazuma seveda ni beseda direktorja 'ja, smo pač v težavah in bo treba malo potrpeti',” dodaja Mazalin. Delodajalci morajo namreč s pisnimi dokazili delavcem dokazati, da je podjetje v tako velikih težavah, da bi dvig minimalne plače pomenil propad ali velika odpuščanja.

“Zakon postavlja natančne določbe, kako delodajalec z zaposlenimi sklene dogovor o postopnem zviševanju minimalne plače,” opozarja Zorko. “To pomeni, da se posvetuje s sindikatom ali svetom delavcev, če omenjenega ni, pa mora vse delavce poklicati na zbor delavcev, kjer odloči večina. Takšna pogajanja nikoli ne potekajo individualno, zato naj ljudje nikar ne podpisujejo “nenavadnih” dogovorov, pa čeprav jim delodajalec grozi z odpovedjo. Vedno se prej posvetujte s sindikatom.”

Direktorji se bolj kot z uspešnim poslovanjem ukvarjajo z načini, kako zaobiti zakone!

Sindikati: Delodajalci se pogosto bolj kot s poslovanjem ukvarjajo z načini, kako kratiti pravice delavcev.

Lovljenja zaposlenih po hodnikih in siljenja v podpis škodljivih pogodb naj bi se doslej poslužili že v ducatu manjših podjetij. Največ težav se pričakuje v delovno intenzivnih panogah in v tistih podjetjih, kjer so bile že doslej težave. “V Sloveniji je alarmantno, da delodajalci ob prihodu novega zakona vedno najprej pomislijo, kako ga izigrati ali se mu izogniti,” je oster Mazalin.

“Delodajalci so si izmislili celo “peklenske načrte”, po katerih ustanavljajo by-pass podjetja, vanja pod “čudnimi” pogoji zaposlijo par ljudi, ki so brez sindikata, in sprejmejo slabše pogoje, potem pa tja prezaposlijo še več delavcev.”

Obe sindikalni organizaciji napovedujeta, da bosta na način dvigovanja plač v prihodnjih dveh mesecih, ko morajo podjetja dvig izpeljati, še posebej pozorni. Vse zaposlene pa pozivata k previdnosti pri podpisovanju ponujenih dokumentov in takojšnjo prijavo kršitev predstavnikom sindikata.