Pozdravljena Ana sem doma že od 30 leta se navadiš in delo kar kipi....bodi sonček , sveti in idi za svojim ciljem...

razumem da je težko in grozno ko ni dela, vendar da se zapreš in da si skoz notri si je pa človek sam kriv. da si med ljudmi ne potrebuješ denarja, tudi za sprehod v parku ne potrebuješ denarja. moje menje, naj najde tudi druge ljudi iz zavoda ki se soočajo z enakim problemov in skupaj motivirajo drug drugega.vse,samo da niso sami. je težko verjamem, vendar naj se tudi spomne, da še ima streho nad glavo in da je zdrava! in da ima otroke, ki jo potrebujejo! samo motivacija....tudi jaz pošiljam CV in ni nič odgovora,vendar to še ne pomeni da se bom odcepila od sveta

a bi se preselila v večje mesto (v stanovanje) ali na čisto drugi konec države, če bi bilo kaj možnosti za delo (ne službo!!)??

Prosim vas no...kake frustracije. Frustracije imamo ljudje, ki bi zaposlili, pa se iz nas norce brijejo...

zahvalte se janezu ! pa pučniku !

najboljše bi bilo da prevzamemo avstrijski ali kateri drug uspešni model socialne države in trga dela ,ker tole pri nas je obup od obupa in ista pesem skozi leta že kar nekaj časa

Zakaj pa ji cerkev ne pomaga? Saj v bistvu vidim, je zelo sveto usmerjena.

od kod dobi denar za registracijo avta in lično urejeno hišo??

Dolgoročna brezposelnost te zaznamuje in sčasoma izolira od zaposlenih, ker se počutiš ničvrednega, zjutraj ne veš za kaj/koga sploh vstaneš. Vsak dan je enak...sploh ne veš več kaj je to petek in vikendi...na vsake 14 dni pa doživlješ živčne zlome...Hvala bogu, da sm dobila službo, ampak me je že zdej strah, da mi nebi bilo treba it spet nazaj v ta pekel, ker sem samo za določen čas...

Nezaposlenost je veliko večji problem, kot pa samo manjko denarja. Ustvarja množico naveličanih, obupanih ljudi, oropanih dostojanstva, bodočih psihičnih bolnikov. Tudi zaradi tega bi morala država organizirati javna dela, da se nezaposleni zaposlijo, in čutijo koristne pa tudi kak denar prislužijo.

Država ima denarja dovolj zato. Če nebi toliko kradli, dajali bankam in tajkunom, bi lahko financirali javna dela, posel bi bil narejen, država urejena in očiščena, starejši bi imeli pomoč, predvsem pa bi imeli od tega nekaj brezposelni, ki bi lahko delali in ustvarjali.

Sam na srečo nimam takih izkušenj, vendar pa si lahko mislim, kako se gospa (in še tisoči drugih) počuti. In država nebi smela dovoliti, da se to dogaja njenim državljanom.