23.04.2014
LJ
22° / 8°

Ne klikajte vsega po vrsti, če bi jutri še radi imeli službo!

Kdor čas, ki bi ga naj v službi namenjal delu, porablja za lastno zabavo na spletu, se nahaja na tankem ledu, svarijo delodajalci in poznavalci trga dela. Saj menda nočete zaradi nekaj napačnih klikov končati med iskalci zaposlitve?

široka uporaba prenosnikov
Razen, če vam ni bilo povedano drugače, izhajajte iz prepričanja, da sta splet in službeni računalnik namenjena le delu, ne pa tudi vaši zasebni zabavi.

Sicer pa – ali sploh veste, koliko zasebnega brskanja po spletu je dovoljenega v vašem podjetju? Včasih tega ne ve niti vaš šef, saj se v marsikateri družbi do tega vprašanja še niso opredelili. Iz primerov, ki so se končali z izgubo dela, ali na sodišču zaradi spora med odpuščenim delavcem in delodajalcem, pa je razvidno, da načeloma, če brskanje, ki nima zveze s službo ni jasno prepovedano, velja, da je osrednji pogoj, da vaša spletna zabava ne vpliva na količino in kvaliteto dela, ki ga opravite. Seveda pa to, da vam nihče ni prepovedal zasebnega brskanja po spletu, še ne pomeni, da lahko na službenem računalniku počnete karkoli.

E-pošta
Čeprav v vašem podjetju velja, da je zasebno dopisovanje med delovnim časom prepovedano, vam delodajalec večinoma ne bo zameril, če boste poslali krajše sporočilo v primeru nujnega družinskega dogodka ali pa le kratek stavek, da boste zaradi sestanka prišli kasneje domov. Načeloma pa velja – če je uporaba spleta v zasebne namene prepovedana, je prepovedana in je lahko povod za odpoved.

Delo in prenosi tekem
Medtem ko na vašem računalniku pripravljate predstavitev za jutrišnji sestanek, bi radi obtem z drugim ušesom spremljali še prenos nogometne tekme ali poslušali glasbo. Če zaradi tega delo ne bo trpelo in če tega doslej ni še nihče prepovedal, potem si takšen način dela lahko privoščite.

Delodajalec lahko nadzira, kaj počnete na spletu …
Načeloma ne. Uradno ne. Pa čeprav je zasebna uporaba spleta prepovedana, si lahko poseben nadzor omisli le v primeru, ko ima za kaj takšnega zelo utemeljene razloge. Je pa res, da smo do sem pisali o tem, kar je dovoljeno, a to še ne pomeni, da vaš delodajalec kljub temu ne ve, kaj počnete na spletu, saj ima zato na voljo kar nekaj orodij. In čeprav morda nima nikjer uradno spravljene mape, kjer hrani vaše spletne aktivnosti, vas lahko klikanje po napačnih spletnih straneh vseeno stane službe. Samo uradni vzrok bo morda drugačen …

Zasebno brskanje po spletu pri zaposlenih vzpodbuja lenobo
Narobe! Raziskave univerze v Marylandu so pokazale, da lahko brskanje po spletu, ki ni povezano s službo, celo poveča delovno vnemo. Ugotovili so, da zaposleni, ki po spletu za lastno zadovoljstvo na teden brskajo okoli 4 ure, ne delajo nič manj kvalitetno ali manj, so pa bolj pripravljeni delati nadure in na spletu v povprečju poiščejo več informacij, ki zadevajo tudi njihovo delo kot zaposleni, ki splet uporabljajo le izjemoma, pa še to le v službene namene.

nadzor na internetu
Če uradno nadzor nad spletno aktivnostjo zaposlenega ni dovoljen, še to ne pomeni, da se ga nadrejeni ne poslužujejo! (Foto: iStockphoto)

Če 'slučajno' naložite viruse ali s spleta prenašate filme, glasbo in druge nelegalne vsebine, se ne bo nihče pritoževal
Narobe! Ena stvar je, da je bil virus 'pripet' sporočilu, povezanemu s službo, druga, povsem drugačna pa, če ste odpirali strani, kjer prodajajo 'e-mail viagro' ali nekaj dni zastonj dostopa do pornografskih strani. Brez posledic je ne boste odnesli niti, če vas zalotijo pri kršenju avtorskih pravic zaradi prenašanja video ali audio posnetkov. Pravilo je tukaj preprosto: spletna aktivnost, zaradi katere si lahko podjetje nakoplje finančne težave, težave z zakonom ali izgubo ugleda, vam bo nakopala resne težave.

Če niso rekli drugače, lahko na spletu počnem karkoli …
Narobe! Samo zato, ker nekaj ni pisno prepovedano, to še ne pomeni, da je dovoljeno. Če ne veste, kakšna je politika podjetja do zasebnega brskanja po spletu, izhajajte iz prepričanja, da sta splet in službeni računalnik namenjena le delu, ne pa tudi vaši zasebni zabavi.

Delodajalci blokirajo dostop do nekaterih spletnih strani
Najpogosteje do socialnih omrežij Facebook, Myspace in Twitter, sledijo storitve elektronske pošte, portali za spletno nakupovanje in spletno bančništvo.
 

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

Anketa

Stisk roke

Razmišljate, da bi odprli svoje podjetje?

calculate
glossary
indexes
indexes