25.10.2014
LJ
13° / 8°

Prihodnost zaposlovanja v javni upravi ne sme biti rožnata!

Če se bo v Sloveniji nadaljeval podoben trend zaposlovanja v javni upravi, kot se je v zadnjih štirih letih, bi država v naslednjih 20 letih potrebovala 340 milijonov evrov za plače novo zaposlenih v javni upravi.

Mitja Garspari
Mitja Gaspari je mnenja, da bo treba spremeniti način obnašanja, ki vpliva na učinkovitost in produktivnost javne uprave. (Foto: Dare Čekeliš)

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je že pred časom jasno poudaril, da je treba spremeniti način obnašanja, ki vpliva na učinkovitost in produktivnost celotnega slovenskega gospodarstva, še posebej pa naj bi to veljalo za sektor javne uprave. Prav v javni upravi pa naj bi se skrivali največji prihranki države, kjer bi namesto težnje po povečanju prihodkov (na primer uvedba novih davkov) morala bolj intenzivno prevladovati racionalizacija na stroškovni strani, saj je prekomerna potrošnja v teh časih dolgoročno lahko zelo pogubna.

Največ očitkov s strani javnosti leti seveda na število zaposlenih v javni upravi, ki jo mnogi vidijo kot recesijsko oazo. Že zdaj plače tam občutno presegajo tiste v zasebnem gospodarstvu, saj naj bi povprečne plače v javnem sektorju bile že zdaj v povprečju za več kot 20 odstotkov višje kot plače v zasebnem sektorju, glede na izračune pa naj bi se zaradi uvedbe novega plačnega sistema za javne uslužbence in poračuna plač od 1. maja 2008 v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ta odstotek povečal na več kot 30 odstotkov. Za bolj ilustrativen prikaz – po podatkih AJPES-a (Agencija Republike Slovenije
za javnopravne evidence in storitve) naj bi v juliju 2009 povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 1.803 evre, v zasebnem sektorju pa 1.361 evrov. Pri upoštevanju plač zaposlenih po kolektivnih pogodbah se številke nekoliko znižajo, saj je v tem primeru bruto plača v javnem sektorju 1.787 evrov, v zasebnem sektorju pa 1.260 evrov.

Čeprav je bilo s strani različnih vlad veliko slišati o tako imenovanem zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju, pa zaenkrat številke tega ne potrjujejo. Po podatkih AJPES-a se je število zaposlenih v javni upravi vztrajno povečevalo:

Datum                               Število zaposlenih       Povečanje

začetek leta 2005                  148.543
začetek leta 2006                  148.593                      + 50
začetek leta 2007                  149.431                      + 838
začetek leta 2008                  149.975                      + 544
začetek leta 2009                  151.645                      + 1670

                                                                         skupaj: + 3102

Po podatkih AJPES-a je bilo konec leta 2008 skupno število vseh zaposlenih v Sloveniji malo manj kot 790 tisoč, število zaposlenih v javni upravi pa je bilo konec leta 2008 približno 151 tisoč, kar pomeni, da na pet zaposlenih v gospodarstvu pride okvirno en zaposlen v javnem sektorju. V 151 tisoč zaposlenih v javni upravi pa niso vključeni zaposleni iz različnih gospodarskih družb, ki so v pretežnem ali popolnem lastništvu države, kot na primer DARS, železnice in podobno. Če bi vključili še njih, bi bilo to razmerje zagotovo še manjše.

Glede na sedanje trende zaposlovanja bi država čez 20 let za plače novo zaposlenih v javni upravi potrebovala 340 milijonov evrov.

Glede na podatke iz AJPES-a lahko ugotovimo, da se je v zadnjih štirih letih število zaposlenih v javni upravi v povprečju na leto povečalo za 776 (3102 zaposlena deljeno z štirimi leti), kar pomeni, da se je število zaposlenih vsako leto v povprečju povečalo za 0,0042 odstotka. Če predpostavimo, da bi se tak trend nadaljeval naslednjih 20 let, bi to pomenilo, da bo čez 20 let v javni upravi zaposlenih 8,3 odstotka več zaposlenih, kot jih je danes, v absolutnem znesku to pomeni prek 15 tisoč na novo zaposlenih. Če bi bila v naslednjih 20 letih rast plač v javnem sektorju ekvivalentna inflaciji, bi država ob povprečno izplačani bruto plači v višini 1.803 evrov potrebovala novih 28 milijonov evrov za mesečne plače novih javnih uslužbencev, na letni osnovi pa bi to pomenilo, da bi čez 20 let za plače novo zaposlenih v javni upravi potrebovali današnjih 340 milijonov evrov. Za boljšo ilustracijo – to pomeni več kot tretjino letne prodaje novomeškega farmacevta Krke. Zgornje predpostavke in kvantitativni zaključek nam postrežejo z informacijo, da vzdržnost javnih financ in proračuna s predvidenim trendom zaposlovanja v javni upravi preprosto ni mogoč. Prihodnost zaposlovanja v javni upravi tako preprosto ne sme biti rožnata, saj je proračunsko brezno še sedaj preveliko.

Ne višanju davkov!
Namesto višjih davkov naj država raje stroškovno racionalizira javno upravo.
Irma Pavlinič Krebs
Po besedah ministrice se ni treba bati za službe in plače v javnem sektorju.

Že pred nekaj časa smo lahko slišali izjavo ministrice za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, da se javnim uslužbencem ni treba bati za službe in plače. Vlada je namreč sklenila, da bo varčevala pri investicijah, materialnih stroških, javnih naročilih in službenih potovanjih. Kljub temu pa obstajajo napovedi, da naj bi se število zaposlenih v javnem sektorju do konca leta 2010 zmanjšalo za dva odstotka.

Kje bi lahko država res lahko še prihranila?

Največ bi se lahko prihranilo pri javnih naročilih, ki bi jih bilo treba drastično zmanjšati, s čimer se zagotovo strinjajo tako zaposleni v javni upravi kot tudi v zasebnem sektorju. Davkoplačevalce pa vse bolj bode v oči tudi množica nepreglednih državnih institucij (razne agencije, službe, uradi in podobno), ki so po mnenju mnogih vse prej kot potrebni in nujni v teh časih, njihova ukinitev pa bi lahko za državo pomenila velik prihranek. Prvi tovrsten primer je ideja Zorana Kusa, državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, ki je podal predlog za ustanovitev “službe vlade RS za podnebne spremembe", ki bi delovala vzporedno z že obstoječo službo za podnebno varnost. Obstaja pa še več tovrstnih “spornih” državnih institucij, kot je to na primer Urad za kemikalije ali Agencija za knjige, ki bi jih lahko bodisi združili bodisi prestrukturirali znotraj že obstoječih uradov in služb. Za večje prihranke države pa bo treba spremeniti tudi marsikatero črko zakona, ki spodbuja neracionalno rabo sredstev in njihovega vzdrževanja, kar povzroča še dodatne, nepotrebne stroške. Dosedanja vlada je sicer na različnih področjih nekaj že privarčevala, saj je zmanjšala delo prek študentskih napotnic, znižala sejnine in nagrade v javnih in državnih gospodarskih družbah in izpogajala cenejše telefoniranje, saj je ministrstvo za javno upravo pri Mobitelu doseglo 12-odstotni popust, ki velja od 1. aprila in s katerim naj bi prihranili 280 tisoč evrov. Kljub temu pa državo čaka še dolga pot pri realizaciji ostalih varčevalnih ukrepih.

In še nekaj konkretnih številk o tem, koliko morajo davkoplačevalci odšteti za mega velikanski državni aparat (konec meseca junija 2009).

Element javnega sektorja (število zaposlenih; masa plač)

– nevladni proračunski uporabniki (830 zaposlenih; 2,3 mio EUR)
– vladne službe (1332 zaposlenih; 3,0 mio EUR)
– ministrstva in organi v sestavi (28002 zaposlena; 52,3 mio EUR)
– upravne enote (2726 zaposlenih; 4,2 mio EUR)
– sodišča in tožilstva (4921 zaposlenih; 9,1 mio EUR)
– občine (4671 zaposlenih; 8,0 mio EUR)
– krajevne skupnosti in mestne četrti (57 zaposlenih; 0,1 mio EUR)
– vrtci, šole, univerze (55958 zaposlenih; 102,3 mio EUR)
– zdravstvo in lekarne (31872 zaposlenih; 63,0 mio EUR)
– zavodi s področja socialnega varstva (10520 zaposlenih; 14,0 mio EUR)
– zavodi s področja kulture (6220 zaposlenih; 11,4 mio EUR)
– zavodi s področja raziskovanja in znanosti (2474 zaposlenih; 5,1 mio EUR)
– zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva (1725 zaposlenih; 2,9 mio EUR)
– javne službe gospodarskih dejavnosti (453 zaposlenih; 0,7 mio EUR)
– javne službe malega gospodarstva (133 zaposlenih; 0,2 mio EUR)
– gasilci (640 zaposlenih; 1,1 mio EUR)
– državne agencije (zaposlenih 714; 1,6 mio EUR)
– ZPIZ, ZZZS, ZZAP, jamstveni sklad (2635 zaposlenih; 4,7 mio EUR)
– državni javni skladi (248 zaposlenih, 0,5 mio EUR)
– občinski javni skladi (124 zaposlenih; 0,2 mio EUR)
– manjšinske organizacije (26 zaposlenih; 0,04 mio EUR)

SKUPAJ:
– 156.584 zaposlenih v juniju 2009;
– njihova bruto masa plač v tem mesecu je znašala 287 mio EUR;
– povprečna bruto plača 1834 EUR.

Vir: AJPES, 2.četrtletje 2009

Plače v javnem sektorju niso samopostrežba
Javna uprava res recesijska oaza?

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

 

Anketa

Živite bolje ali slabše kot pred desetimi leti?

calculate
glossary
indexes
indexes