16.04.2014
LJ
14° / 1°

Se študij še izplača?!

Izobraževanje, ne glede na to, kaj razlagajo politiki, v Sloveniji ni zastonj. Na nobeni stopnji. Poleg vloženega truda, časa in denarja, pa tudi trendi na trgu zaposlovanja niso pretirano obetavni za nekatere študente.

študentka na travi
(Foto: iStockphoto)

Slovenski študentje vseeno imajo bistveno prednost – rednim študentom namreč ni treba plačevati šolnin, kljub temu pa so stroški življenja tekom študija visoki in marsikdo se znajde v položaju, ko ni dovolj bogat, da bi iz žepa vlekel šope kovancev in plačeval študij otroka, a tudi ne dovolj reven, da bi država dala štipendijo. In tako najbrž tudi Slovenci nismo daleč od trenutka, ko bodo tudi naši študenti na trg dela vstopali do vratu zadolženi, svari marsikateri poznavalec.

Tukaj pa se za marsikoga, ki se je z velikimi sanjami odpravil na želeno fakulteto, šele začne realnost, ki pravi, da diploma že dolgo ni več pogoj za dobro zaposlitev z višjo ali visoko plačo. Niti garancije, da boste zagotovo dobili delo ne predstavlja več. In tako ni le pri nas.

Združene države Amerike, ki se še vedno bojujejo z visoko brezposelnostjo, je pred časom presenetila novica, da tamkajšnji študentje skupaj bankam in drugim posojilodajalcem, trenutno dolgujejo 830 milijard dolarjev študentskih posojil. Kar je več kot dolgujejo imetniki kreditnih kartic. Štiriletni študij tamkajšnje študente na javnih univerzah stane okoli 56 tisoč dolarjev, na zasebnih 140 tisoč dolarjev. In v zadnjem desetletju se je podražil za četrtino.

Podoben trend beležijo tudi druge države, skupaj s težavo, da za izobražene pogosto ni služb, ker jih je enostavno preveč. Primanjkuje pa delavcev za dela, kjer univerzitetna izobrazba ni potrebna. In novica za vse, ki se še spomnijo priljubljenega stavka izpred ne tako daljne preteklosti 'uči se, da boš imel denar in ti ne bo treba delati'... Marsikateri mojster najrazličnejših strok trenutno zasluži veliko več kot marsikateri diplomant. Pravzaprav tudi nekoliko prej dobi zaposlitev, čeprav podatki kažejo, da se da v Sloveniji na vseh področjih službo dobiti relativno hitro. Seveda gre za povprečja, ki ne razkrivajo zgodb posameznikov, ki kljub aktivnemu iskanju, v evidenci brezposelnih ostajajo tudi več let.

Kako hitro se torej najde službo?
V letošnjih prvih osmih mesecih so osebe s poklicno izobrazbo na zaposlitev čakale 6,4 mesece, tiste s srednješolsko izobrazbo 7,1 mesec, tiste z višjo strokovno izobrazbo 8,1 mesec, osebe z VII. stopnjo izobrazbe (visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje) pa 6,9 mesecev.

Kdo pride na vrsto najprej …

Naziv

Povprečen čas

iskanja zaposlitve v mesecih

Diplomirana medicinska sestra (VS) 5,1
Unverzitetni diplomirani inženir strojništva 6,4
Unverzitetni diplomirani inženir elektrotehnike 5,8
Unverzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike 3,4
Diplomirani inženir strojništva (VS) 5,6
Magister farmacije 4,2
Diplomirani fizioterapevt 3,0
Diplomirani inženir elektrotehnike 5,8
Doktor dentalne medicine 2,8
Diplomirani inženir računalništva in informatike 2,4
Univerzitetni diplomirani kemik 4,6

 

… in kdo čaka najdlje?

Na zapolitev pa trenutno čaka tudi 5.186 tistih, ki so končali smeri, kjer se službo dobi najtežje, podobno naj bi bilo tudi v prihodnosti.

Naziv Povprečen čas

iskanja zaposlitve v mesecih

Univerzitetni diplomrani filozof 11,8
Univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar 9,8
Univerzitetni diplomirani sociolog teoretsko analitske smeri 10,5
Univerzitetni diplomirani sociolog kulture 11,0

 

In kdo jo dobi?
Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta največje povpraševanje, glede na stopnjo izobrazbe, po naslednjih poklicih:

I.+II. stopnja izobrazbe: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah.

III.+IV. stopnja izobrazbe: prodajalci v trgovinah, na stojnicah, demonstratorji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji.

V. stopnja izobrazbe: tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, tajniki.

VI. stopnja izobrazbe: tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, poslovni sekretarji, inženirji strojništva.

VII.+ stopnja izobrazbe: osnovnošolski učitelji,  strokovnjaki za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje, strokovnjaki za poslovanje.

'Nauk' zgodbe seveda ni, da študij, če si ga seveda sami želite, ni pravilna odločitev. Čeprav ga boste težko financirali, se morda celo zadolži in na koncu dolgo iskali delo, vseeno gre za znanje, ki ostane in kdo ve, kdaj se ponudi priložnost, da ga unovčite? Vseeno pa strokovnjaki svetujejo, da pred odločitvijo temeljito premislite svoje želje. Tudi v luči iskanja zaposlitve po končanem študiju!

MBA študij


 

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 34
Feels_good_man 09.05.2012 11:31:13
Naj uvedejo šolnine za poklice, ki jih ne rabimo, pa se bo nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem takoj uredilo. Ne vem zakaj je dobro, da država podpira študij sociologije in podobno, na koncu niti država, niti študent nimata nič od tega.
Tomozuki 30.04.2012 10:55:26
Problem, zakaj vsi želijo študirat, izhaja iz občutka manjvrednosti. Vem, da so nam že v osnovni šoli učitelji težili, naj se trudimo, da bomo prišli na fakultete, ker visoko izobraženi imajo veliko denarja. In mi be*aki smo jih poslušali...
pikecpokec 13.05.2012 17:08:41
Ja, na žalost... Pa ko bi šla vsaj na medicino. Sem imela Zoisovo štipendijo in vse pogoje, pa če bi me kdo znal pravilno usmerit, zdaj pa prosjačim za službo, za kak drug faks pa niti nimam denarja. Mogoče kako frizersko srednjo...
 
mali_mali 29.04.2012 23:17:34
od 7. stopnje naprej zapreti izobraževanje dokler ne zaposlijo tistih ki jih po borzah vlačijo, in naj uredijo primerne plače ne pa da z 7. stopnjo ponujajo 700 eur. Prenehati financirati MR ki so samo polnjenje proračunov fakultet. Toliko asistentov na fakultetah ne potrebujejo, gospodarstvo pa jih ne mara ker bi jih predrago prišlo - tako oni mislijo. Pa kaj naj si začno mladi dr. ko še leta nimajo prakse v gospodarstvu. Ko pridejo v realni svet pa se razprodajo za male pare samo da preživijo.
pikecpokec 13.05.2012 17:10:51
Bi res lahko, glede na to, da je namenjenega manj denarja na fakultetah, bi lahko najprej zaprli najmanj perspektivne programe - npr. pedagoška, filozofska in te. Vsem puncam, ki pridejo na prakso v šolo, rečem, da ne bodo imele službe, da naj se prekvalificirajo, dokler je čas, pa nobena ne posluša. Vse bi to rade delale. Pa joj, ljudje, a delamo za denar al prostovljno? No,s ej, počasi že res bolj prostovoljno, nekateri.
 
Zan Luka Z. 28.04.2012 12:41:35
Mogoče vam lahko to kakorkoli pomaga. Meni je!
( Za več inf. mi prosim pišite na zelko.pisarna@gmail.com)
Probajte avtopilot ki ga vodi program sam plus še nič nimate za zgubit. Če vam program ne bo ustrezal vam vrnejo denar v roku 60 dni! PROBAJTE!
V prvem mesecu bote začeli počasi dobivat denar na račun, v drugem mesecu pa če bote vsaj 10 minut dnevno bli na spletu in na tem programu boste lahko kr lepo služili. Samo sledite videu.
 
markecmali 07.03.2012 11:29:49
Osnovni problem pri nezaposljivosti diplomirancev je predvsem v tem da naše visoko šolstvo ni niti najmanj povezano z gospodarstvom, oziroma je to na najslabši možni način. To da študent opravlja prakso, prevečkrat pomeni da dela fizična dela za 0,00€ namesto da bi si nabiral izkušnje iz prakse na delovnih mestih za katera je po končanem študiju dejansko kandidat (v primeru da sploh opravlja prakso in ne dobi samo "štempla"). Strinjam se z ukinitvijo študentskega dela v takšni obliki kot dosedaj, saj gre za največjo utajo davkov (prispevkov iz naslova plač) v državi, vendar do tega verjetno ne bo prišlo, saj imajo velika državna podjetja zaposlenih tudi do 10% študentov, ki delajo ca. 180-200 ur na mesec...za 3,5-4€/h plus stroški ŠS (okol 10%). to lakho trdim z gotovostjo saj sem tudi jaz delal pri ene od takšnih podjetij, ki se ukvarja predvsem s poštnimi storitvami, kjer nas je v izmeni bilo od 200 zaposlenih ca. 50 študentov. pa naj si kdo preračuna ...Kot že omenjeno je problem tudi pri plačni politiki, saj imam za primerjavo sosednjo avstrijo, kjer vsak ki ima srednješolsko izobrazbo lahko živi človeku primerno življenje, pri nas pa e ve če bo lahko nahranil družino (predpostavljam zaposlene in ne podjetnike). Tako je bil v mojih časih moto: študiraj da boš nekaj naredo iz sebe v življenju... sedaj pa je lahko uni.dipl. lepo na borzi ker : 1. nima delovnih izkušenj, bi ga zaposlili če bi pristal na plačo sš izobrazbe, ker politika želi da delamo do ...70 leta...ko eni še na wc ne morejo več sami (al pa jim uhaja), mladina ki ima ideje in elan pa sedi doma...Pa vsaka čast tistemu ki bo ta post sploh prebral :)))LP
mali_mali 29.04.2012 23:20:08
se popolnoma strinjam. Vsak naj dela svoje. Študent študira delavec pa dela.
rumburak 07.03.2012 11:28:46
Študij se NE izplača! To je ugotovil že Simčič. Mar bi rekel, da nima nobene šole, pa bi glih tako prišel v parlamet in vlekel bajno plačo.

Danes znanje ni pomembno, temveč samo to, kako ukrasti, da bo vse legalno, legitimno in transparentno. Če pa zagusti, te pa kak dober odvetnik reši, ki ga plačaš z ukradenim denarjem, ali pa vsaj naredi, da primer zastara.
blabla33 26.01.2012 17:32:05
Ukiniti študentsko delo takoj, normalni ljudje ne dobijo službe ker vsa delovna mesta zasedajo študenti ker je to podjetjem lažje plačevati.
Alan76 07.03.2012 10:54:12
Točno!

Najbolj žalostno pa je to, da študenstki "delavci" sploh ne vidijo, kolko jim škodi študentsko delo.
sweetmadness 09.05.2012 11:10:16
noben nebi opravljal študentskega dela, če bi imel dovolj denarja pri hiši da bi si lahk sam plačeval stroške šolanja...
nelevinedesni 09.05.2012 12:23:10
študentsko delo pač mora biti...to je škoda da debatiramo....bi pa po mojem moglo bit tako da bi bili stroški enega in drugega približno isti za delodajalce...dokler pa stane delodajalca študent z 5eur/uro 5,2 eur in delavec z 5 eur/uro 8-9 eur,je logično da bo vsak raje študenta imel...pa da ne govorimo da to izkoriščajo delodajalci IN študentje....folk študira do 30tega leta,pa brez dneva delovne dobe....sam sem se z 18. letom zaposlil in ob delu končal še tehnično in fax mehatronike...ta trenutek imam 7 let delovne dobe,v pokojninsko blagajno sem vložil xyzyx eur...koliko eur je vložilo ostalih 95% vrstnikov moje starosti???niti enega...potem se pa čudimo da ni denarja v pokojninski blagajni...saj ga ne more bit...

nevem zakaj se ne bi pri študentskem delu plačevalo prispevke v pokojninsko blagajno in posledično bi se štelo v del. dobo....saj bo pol slovenije doseglo 40 let del. dobe pri 70tih...pa tle ni kriva samo država, roko na srce-krivi smo si več ali manj sami...
nelevinedesni 09.05.2012 12:25:33
@sweetmadness: potem bi pa šli po italianskem scenariju-vsi bi bili materini sinčki ;) je že prav da morjo tudi oni delat-tako bodo vsaj denar cenili ;)
lp
master69 08.05.2013 03:29:28
Tole pa +++. problem tega je da študentski servisi in delodajalci poberejo poštene denarje od delavca študenta!!! Star sem 23 let, prakse in vsega imam že vsaj za ene 3 delovne dobe, ki se nikamor ne šteje!! Dela za redno, določen čas pa sploh ne dobiš!!! In to je glavni vzrok zakaj ljudje študirajo in delajo šolo tako dolgo!! Da o delovni dobi in pokojninah sploh ne razpredamo!! Situacija je takšna da si prisiljen študirati dlje in upati na malo večjo plačo aloi pa lahko greš v proizvodnjo že z osnovno šolo in boš garblal za male denarje, tolažiš se pa lahko da pokojnino boš pa le mogoče dočakal. Evo ti državo!!
screemer 14.10.2011 01:01:08
mah eni študirajo samo zato da ne rabijo it delat... v Avstrijo lahko greš takoj za 1500€ plače pa ne rabiš met srednje šole...
Felixxx 18.10.2011 18:33:59
Jap. Moja punca je delala v Nemčiji. Ima 6.st. izobrazbe, pa dela v proizvodnji v tej prečudoviti Sloveniji. Zasluži pa brez potnih stroškov 472€. Letos je od 60-ih poslanih prošenj imela 2 razgovora. Katastrofa ta naša država!!!!!
Dart Vejder 01.09.2011 00:34:18
Zgleda, da so za finančno krizo krivi študentje, ki še niso vrnil posojil.
 
Spawn 29.08.2011 09:00:25
V znanje in nepremičnine se vedno splača vlagat.
nelevinedesni 09.05.2012 12:34:01
se strinjam....samo je treba vedet kaj je znanje....zame je znanje to da nekaj znam naredit,popravit,dodelat,karkoli,nekateri pa štejejo znanje z nazivi...žal pri nas to ne gre in tudi ne bo šlo vsaj do tistikrat,ko bo mogel strojni inženir pred mentorjem vrezat navoj,nabrusit sveder,uporabljat stružnico in rezkalni stroj...dokler pa lahko nekomu plačaš da ti napiše diplomo in si s tem pridobil naziv ing., bo pač tako da se bodo tudi različni dipl. ing. morali najprej kaj naučit v delavnicah za 500 eur in nato počasi napredovat navzgor...
lp
Več komentarjev

Iskanje

Anketa

Stisk roke

Razmišljate, da bi odprli svoje podjetje?

calculate
glossary
indexes
indexes