Delavci se pogosto ne zavedajo vseh svojih pravic. (Foto: Damjan Žibert)

Trenutno veljavni zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil sprejet leta 2007 in določa cel kup pravic, s katerimi pa povprečni zaposleni v Sloveniji očitno ni seznanjen. V povzetku, ki se širi po spletu, je izpostavljen 88. člen tega zakona, ki določa, da:

- mora delodajalec delavcu kot posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju.

Delavec kot posameznik ima pravico:

– do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,

– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,

– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,

– zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

Delodajalec mora odgovoriti na pobudo iz prve alineje ter na vprašanja iz četrte alineje prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh.

Če delodajalec delavcu ne omogoči zgoraj navedenih pravic ali če v 30 dneh ne odgovori na pobudo, ki mu je bila poslana, se kaznuje kot pravna oseba z globo od 4.000 do 20.000 evrov.

Za določila veljajo, tudi če v podjetju zaposleni nimajo sveta delavcev, preko katerega bi uresničevali svoje pravice. Iz zakona pa so izvzeti zaposleni, ki so zaposleni pri podjetniku posamezniku (s. p.), ki ima skupaj manj kot 50 zaposlenih.

Zakon v celoti je dostopen na spletni strani uradnega lista.

Spremljajte nas na Facebooku!

Besedilo, ki se širi po spletu