KORISTNO

Zaradi premika ure privračujejo milijarde

Natisni1
Prvi so uro leta 1916 premaknili Nemci, ker so zaradi vojne želeli privarčevati oglje, Slovenci smo jim sledili leta 1983. Po nekaterih ocenah v ZDA zaradi premika urinih kazalcev letno privarčujejo do milijardo dolarjev.

Vsak zadnji vikend v oktobru se s premikom ure vrnemo na naravno, zimsko računanje časa. Urine kazalce pred zimo premaknemo nazaj, medtem ko zadnji vikend v marcu naredimo ravno obratno. Premik ure je določen z zakonom, ker januarja sonce vzide okoli 8. ure in zaide okoli 16. ure, julija pa ob daljšem dnevu vzide pred 5. uro in zaide po 21. uri. Ker večina dnevne aktivnosti začne okoli 7. ure, sredi leta "izgubimo" skoraj dve uri dnevne svetlobe.

Urni kazalci se vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknejo z 2. na 3. uro in jeseni obratno.
Urni kazalci se vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknejo z 2. na 3. uro in jeseni obratno.FOTO: Thinkstock

Jutra so svetlejša in večeri temnejši. Do 21. junija - najdaljšega dneva v letu, ki je okoli 15 ur, bo treba počakati osem mesecev, do 21. decembra - najkrajšega, ki je okoli osem ur, pa nas ločita samo dva meseca.

Idejo za premik ure je prvi predstavil George Vernon Hudson, entomolog z Nove Zelandije, ki je leta 1895 predlagal premik za kar dve uri. Verjetno bi šlo vse v pozabo, če se ne bi 10 let pozneje podobno spomnil britanski gradbenik William Willett. Leta 1905 je med jutranjim jezdenjem v okolici Londona opazil, da je sonce zdavnaj vzšlo, veliko ljudi pa še spi. Zato je sprožil obsežno kampanjo za uvedbo tako imenovanega britanskega poletnega časa. Pridobil je nekaj liberalnih poslancev angleškega parlamenta, za njegovo idejo pa se je zagrel tudi bodoči premier Winston Churchill.

A Willet na žalost ni doživel uresničenja ideje, ker je leta 1915 umrl med epidemijo gripe. Prvi pa so jo udejanjili v Nemčiji leta 1916 zaradi vojne potrebe varčevanja z ogljem. Britanci so sledili leta 1921, nato pa skoraj vse evropske države in ZDA. Slovenci uro premikamo od leta 1983, a še danes se ura ne premakne v vseh državah sveta. V nekaterih je enourni, v drugih polurni premik. V Evropi - brez Islandije, Rusije, Gruzije, Armenije in Belorusije - poznamo evropsko poletno računanje časa, ki ga uporabljamo tudi v Sloveniji. 

Danes varčevalni čas uporabljajo v 110 od 192 državah. Ure ne premikajo na Kitajskem, Japonskem, Južni Koreji in Afriki. V večjem delu razvitega sveta pa je dogovor razumljen kot odličen način za "podaljšanje" dnevne svetlobe poleti, ko sonce prej vzide in pozneje zaide. In raziskave so pokazale, da so ljudje zaradi več sončne svetlobe srečnejši in produktivnejši.

PREBERI ŠE
Evropska komisija bo predlagala ukinitev premikanja ure

Analize tudi kažejo, da v ZDA s premikom ure privarčujejo med 500 milijoni in milijardo dolarjev letno, trgovci in gostinci več zaslužijo, turistične organizacije imajo boljši promet. Manj se troši energije za osvetljevanje in ogrevanje, manj je prometnih nesreč, več je zunanjih športnih aktivnosti, kar prav tako prinaša zaslužek. V osemdesetih je na primer ameriški golf zabeležil okoli 400 milijonov dolarjev (360 milijonov evrov) več prodaje in članarin letno, uspeh so pripisali premiku ure. Na boljšem pa niso zaposleni v britanskih kraljičinih palačah, saj za premik več kot 1000 ur porabijo več kot 50 delovnih ur.

KOMENTARJI (1)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTAR Pravila za objavo komentarjev
PREKLIČI
jesenvoyo 31.08.2018, 11:39:31
Zakaj sploh se mučimo z urami, če je bistvo svetloba, potem bi vstajali ob točno določeni svetlosti zunaj, pa bi prišparali največ.