26.08.2016
LJ
27° / 13°

Nekoč so vsi reševali potrošnika, danes ni niti sogovornika

Bilo je nekoč: 3500 ljudi je zamenjalo zelo drago posojilo za bistveno ugodnejše in niso izgubili strehe nad glavo. Danes: za stanovanjska posojila v švicarskih frankih sploh ni sogovornika.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) obeležuje 25-letnico delovanja. Prva dama zveze Breda Kutin meni, da z njihovim delom potrošniki živijo boljše kot bi brez njih. "Potrošnikom pomagamo, da izberejo boljše izdelke in storitve za manj denarja. Dokazali smo, da če je nekaj dražje, to ne pomeni, da je boljše, včasih je celo slabše," pravi.

Po njenih besedah je bila na začetku delovanja zveze pred 25 leti skrb za potrošnika v interesu vseh, tudi politike. "Takrat smo res lahko naredili nekaj velikega za potrošnike, ker je potrošniška organizacija zelo aktivno sodelovala z vlado in parlamentom. Vsi so bili pripravljeni nekaj narediti za potrošnike, rezultat je bil zato največji," je poudarila.

Hiša
Pri ZPS so pomagali posojilojemalcem SKB banke. (Foto: Thinkstock)

Izpostavila je primer stanovanjskih posojil SKB banke, kjer je nastal stanovanjski sklad, 3500 ljudi pa je zamenjalo zelo drago posojilo za bistveno ugodnejše in potrošniki niso izgubljali strehe nad glavo. "Danes pri malo drugačni, a podobni zadevi, kot so stanovanjska posojila v švicarskih frankih, sploh ne dobimo sogovornika," je bila kritična.

Že na začetku delovanja ZPS so opravili teste gospodinjski aparatov, govorili o ekologiji, o bio prehrani. Revija ZPS je bila stalen spremljevalec akcij zveze. V vseh letih so objavili 900 testov, kjer so testirali več kot 13.000 izdelkov. Pri reviji je bila na začetku podpora države zelo dragocena. Kutinova prizna, da je verjetno ne bi postavili na noge, če ne bi imeli sofinanciranja. "Leta 2013 pa nam je država razveljavila razpis za tretjo koncesijo. Velik izziv je bil, kako nadaljevati, a nam je uspelo povečati doseg revije, izboljšati vsebino," je dejala Kutinova in poudarila, da obstoj revije ni ogrožen, nasprotno.

Zgražanje je po besedah Kutinove običajna reakcija, ko se zveza loti resnih problemov. "Zanimiv je bil test kranjskih klobas. Ko smo prvič objavili primerjalni test kranjskih klobas, so nas obtožili, da se lotevamo predelovalne industrije in da se za tako ceno ne da narediti boljšega izdelka, a se je zelo hitro pokazalo, da ni res. Že naslednji test nekaj let pozneje je pokazal veliko izboljšanje kakovosti," se je pohvalila.

Med pomembnimi akcijami je izpostavila še izboljševanje praks turističnih agencij pa modro varčevanje, kjer so dosegli, da je NLB "prostovoljno" izplačala del premalo izplačanih obresti. Pomemben je bil tudi test mlekomatov, zadnja kampanja pa se je imenovala Zamenjaj in prihrani, ki je pomenila pomemben premik pri organiziranju potrošnikov.

Ob svetovnem dnevu potrošnikov za zmanjšanje porabe antibiotikov v živinoreji

Uporaba istih antibiotikov tako v humani medicini kot v živinoreji povečuje odpornost bakterij na antibiotike. Ljudje postanejo odporni na antibiotike, čeprav jih sploh ne jemljejo.

Svetovni dan varstva potrošnikov, ki ga obeležujemo od leta 1983, letos poudarja zmanjšanje porabe antibiotikov v živinoreji. Zaradi vse večje porabe antibiotikov v kmetijstvu namreč raste odpornost bakterij, kar na svetovni ravni predstavlja pravo tempirano bombo, poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Uporaba istih antibiotikov tako v humani medicini kot v živinoreji povečuje odpornost bakterij na antibiotike. Ljudje postanejo odporni na antibiotike, čeprav jih sploh ne jemljejo. Uporaba antibiotikov v kmetijstvu je po mnenju Marjane Peterman iz ZPS prvi faktor, ki povzroča odpornost. Slovenija je sicer po prodaji antibiotikov v kmetijstvu krepko pod evropskim povprečjem, za njo so samo še Švedska, Islandija in Norveška.

Slovenija pa uvozi veliko mesa, predvsem iz sosednjih držav, kjer pa je uporaba antibiotikov veliko večja. Z Madžarske na primer uvozimo kar 75 odstotkov svinjine in prav Madžarska je po porabi antibiotikov v samem vrhu. Slovenija proda 22 enot antibiotikov za uporabo v živinoreji, Madžarska pa kar 230 enot. Avstrija porabi 57 enot, Italija pa 302 enoti.

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

 

Anketa

Ali bi podprli učiteljico, če bi se odločila, da njeni učenci ne bodo imeli domače naloge?

calculate
glossary
indexes
indexes