01.09.2014
LJ
15° / 11°

Ko zmanjka denarja, zmanjka tudi prijateljev

Kot ste lahko opazili, sem v preteklih treh tednih prejel veliko pisem, v katerih so opisane resnične zgodbe posameznikov in družin, ki jih pesti finančna stiska. Kar je vsem skupno, je, da stanje brez denarja, skoraj vedno spremlja tudi osebna stiska. Kaj storiti?

Do mene so v zadnjih treh tednih prihajale številne zgodbe ljudi, ki jih je življenje pustilo na cedilu. Ostali so brez dela, brez denarja, močno trpi tudi ponos. Zgodbe so si različne, a v nekaterih detajlih skoraj identične. Tako je vsem skupna izkušnja socialne izključenosti.

"Saj te noben ne mara, ker si revež in noben ne dvigne, ko jih kličeš“ , je zapisala nepodpisana bralka. Sošolka iz srednje šole, ki je že dalj časa navajena živeti z izredno skromnimi sredstvi, mi je v pismu zapisala skoraj enake besede, ki jih danes lahko skoraj dnevno prebiram iz prejetih odzivov in pisem.

pogovor
Ko ni denarja, je potrebno v prijateljstvo vlagati še več energije. (Foto: Reuters)

Je torej res, da ko zmanjka denarja, zmanjka tudi prijateljev? Sam seveda tako hude izkušnje nisem doživel (na srečo ravno nasprotno), a moj projekt je prekratek, da bi lahko izkusil, kako je, ko te prijatelji ne kličejo več, ker se bojijo, da jih boš zopet kaj prosil. Ne vem kako je, ko se vsakič znova odpoveš druženju, ker si ne moreš privoščiti ogleda filma, kavice v bližnji kavarni ali piva s prijatelji. Ko zavrneš povabilo, ker te je sram, ker nimaš. Kot mi je v enem izmed pisem spodbude zapisala že prej omenjena sošolka: „Marsikateri revež je zagrenjen zaradi stanja v katerem se je znašel, marsikoga je zavoljo tega v dno duše sram...“. In sramote nihče ne razkazuje rad.

Toda ravno bežanje pred okolico, pred sorodniki, prijatelji in znanci, lahko, kot mi je povedala Liviana Lesar, ki vodi osebno pomoč na Centru za socialno delo Šiška, zgodbo o finančni prikrajšanosti, spremeni v tragedijo. V najhujših primerih se lahko kot posledica pojavijo celo različna obolenja, tako fizična, kot psihična.

Ko se človek znajde v stiski, naj bi se sprožili „obrambni mehanizmi“. Zatečemo se k majhnim lažem, ki malce olepšajo naš položaj. „Saj ni tako hudo. Bo že kako. Ni panike.“, so majhni, kratki stavki, ki so dostikrat le krinka za vse okoli nas, med tem, ko nam voda že krepko teče v grlo. Toda kljub temu, da ima laž kratke noge, raste zelo hitro. Iz majhne laži, hitro zraste velika. In najhuše je takrat, ko lažemo samemu sebi. Najhuje je, ko se začnemo zapirati pred prijatelji, sorodniki in znanci, da ne bi videli v kakšni stiski smo.

Primeri, ko se po pomoč namesto tistega, ki je v stiski, obrnejo njegovi bližnji, je veliko. Toda dokler si človek, ki je v težavah, sam ne prizna, da jih ima, pomoči ni.

Gospa Lesar, s katero smo se pogovarjali, nam je predstavila Teorijo izbire (ali Glasserjevo teorijo), ki pravi, da moramo imeti za normalno funkcionalno življenje, zadovoljene temeljne človeške potrebe: poskrbljeno mora biti za preživetje, ljubezen in pripadnost, moč ali priznanje, svobodo in zabavo. Vse te potrebe lahko zadovoljimo le v odnosu z drugimi ljudmi. Res pa je, da ko je ogrožena prva, torej preživetje, je izredno težko zadovoljiti ostale štiri.

A se jih da, če le ohranimo stik z okolico in ostanemo aktivni. Energijo moramo usmeriti v iskanje dela oziroma zaposlitve, za kar moramo uporabiti vse vire, ki so nam na voljo: zavod za zaposlovanje, oglase, bivše sodelavce, prijatelje, znance in sorodnike. Odpovedovanje kontaktom nam, zmanjšuje možnosti za uspeh in nas lahko za vedno zapre v začaran krog pomanjkanja in razočaranja.

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Pošlji komentar

Glasuj

Prenesi v

Zadnji komentarji

1 2

ainidmanimani

06.01.2011, 13:34.

Točno tako !
"Ko zmanjka denarja, zmanjka tudi prijateljev" - sicer pa imamo polna usta lepih besed, ampak le dejanja štejejo.

srecnii

15.12.2010, 21:10.

@objektivni

BRAVO, res je s takimi prijatelji nimaš kaj več počet v življenju, ko človek potrebuje pomoč se mu še bolj pomaga, kot med zaposlitvijo.

Domen Jerebič

15.12.2010, 10:10.

ni to tako lahko kot si vsi predstavljate.... Sam sem izskusil zelo zelo podobno zadevo... Vcasih sem imel zelo dobro sluzbo, dva avta, motor,... marsikaj... Zdaj? Sem brez socialne pomoci, avte in motor sem prodal za prezivetje, edini pravi prijatelj mi je moj kuza... K sreci imam sestro ki zivi dovolj blizu da mi enkrat mesecno pripelje malo hrane in pijaco... Velikokrat grem lacen spat.. Ste to kdaj probali? Tako da lahko recem poznam obe strani kako je lahko... In verjemite mi da ce mi rata se kdaj pridit do taksnega denarja kot sem ga imel, se bo zivljenje konkretno spremenilo! Najhuje je res ko stejes sredi trgovine cente da bos lahko kupil kruh... Marsikdaj pa sem si primoran tudi izmakniti kaksno stvar da nisem lacen... Pa glede prijateljev dodam samo to.. Ko sem bil v prvi fazi(veliko denarja), veliko prijateljev, druga faza(nic denarja), ni prijateljev, je EDEN najboljsi clovekov prijatel pes...:) to je edina stvar ki me se drzi pokonci... To je moje mnenje. lp

Penzic

09.12.2010, 20:35.

Dejstvo je, da je takšna izkušnja v življenju zelo dober "filter" prijateljev, vendar pa je še več na posamezniku. Prelomni dogodek tega življenja je, ko si sami priznate, da ste res na psu in potem boste to lažje delili z ostalimi. Sam sem se kar nekaj časa "uspšno" skrival sam pred seboj in seveda pred svojimi najbližjimi, sicer ni dolgo trajalo, ker so tudi oni opazili, da nekaj ni OK in ko sem se odkrito pogovoril z njimi je sledilo zelo veliko olajšanje, zame in tudi za njih, na vse so pomislili. Sicer je odvisno kakšne prijatelje imaš, res je, tudi sam sem jih par izgubil, ampak večina je ostala, kajti kar nekaj življenja smo preživeli skupaj, v dobrem in slabem, sicer nihče ne pripada kakšni eliti, ampak so mi vsi pomagali po svojih možnostih, ki so prav tako skromne, ampak včasih je celo kakšen klic zvečer vreden več kot ne vem koliko denarja, ker veš, da je iskren in ti daje potem novih moči, ko bos zjutraj spet vneto iskal po oglasih in se prijavljal in upal, da je to to, kar te bo končno potegnilo iz bede...Zdaj ko sem se končno izkopal iz tega pekla, pogosto rečemo tudi na to temo, vsakemu se lahko zgodi kaj takega, sicer ne bi priporočal tega nobenemu, lahko pa rečem, da ko se iz vsega izkoplješ, postaneš močnejši in bogat za eno zelo veliko življensko (pre)izkušnjo. Zato ne držite tega v sebi in borite se, ne obupat in sprejeti to dejstvo da ste v situaciji kakršni ste, v vsem tem pa je na koncu res največ odvisno od vas (nas) samih.

NightStalker

09.12.2010, 10:36.

Odvisno, kakšno definicijo prijatelja uporablja avtor.. Je pa res, ko sem prišel iz tujine, ker je moje podjetje izgubilo posle in sem ga posledično zaprl, se mi je v sloveniji spremenil življenski slog in nisem mogel več držati koraka v dostih družbah, ker pač nisem imel denarja in se zato z dostimi tudi 2 ali 3 leta nisem videl.. Resnica je, da je za gibanje po tem svetu potreben denar, v najtežjih trenutkih so mi pa ostali v bistvu samo lokalni prijjatelji iz osnovne šole, ki so bili v podobno bankrotiranem stanju, zato sem se pač priključil družbici, kjer se od posameznika ni dosti zahtevalo... kolege iz centra, ki imajo punce, dobre avtomobile, službe in hodijo smučat ter z avioni letijo na letni dopust sem pa dal na pavzo..

Iskanje

calculate
glossary
indexes
indexes

Anketa

Kako pomembno je za vas v službi napredovanje?