Jemalci posojil, lahko si oddahnete!

Obresti na bankah vztrajno padajo, posojila pa se cenijo. Obresti za vezane bančne vloge so se tako v primerjavi s prejšnjim letom ponekod celo razpolovile. Nizke obrestne mere pa so razveselile posojilojemalce!

V zadnjem času so centralne banke po svetu sprostile maso denarja in tako znižale obrestne mere na zgodovinsko dno. Kakšni bodo premiki pri obrestnih merah v prihodnje, je nemogoče napovedati. Zagotovo bo zelo odvisno od gospodarskega razpleta. Z zniževanjem obrestnih mer želijo namreč centralne banke poceniti denar, da bi podjetja in potrošniki spet začeli več porabljati, zaradi česar bi svetovno gospodarstvo dobilo nov zagon. Ko bo gospodarstvo zopet v razcvetu, se bo obrestni vijak zopet začel zategovati in obrestne mere bodo ponovno višje.

Posojilojemalci na konju

Krediti tonejo
Bančni "šparovček" se potaplja. Pa ne zaradi tega, ker je tako poln ...

Od znižanih obrestnih mer pa imajo koristi tudi posojilojemalci, saj se prihranki v njihovih denarnicah poznajo v obliki nižjih mesečnih obrokov. V minulem času je bilo danih največ evrskih posojil, vezanih na euribor, in posojil v švicarskih frankih, vezanih na libor. Euribor in Libor sta ključni obrestni meri, po katerih si banke med sabo posojajo denar. Ker se vrednost obeh ključnih obrestnih mer znižuje, to niža anuiteto oziroma mesečni obrok posojila. Pri tem so izjema vsi tisti, ki so posojilo najeli s fiksno obrestno mero, saj se ta ne spreminja skozi celotno obdobje odplačevanja.

Poleg navedbe ključne obrestne mere, na katero je posojilo vezano, pa je pomembna njena ročnost (3-, 6-, 12-mesečni euribor oziroma libor). Od tega je namreč odvisno, kolikokrat se obrok spremeni v letu dni. Če imate v posojilni pogodbi naveden trimesečni euribor, to pomeni, da se vam obrok z euriborom usklajuje štirikrat na leto. Tako se vam lahko obrok štirikrat v letu poceni ali podraži, odvisno od gibanja euribora. Treba pa je poudariti, da je euribor na najnižji vrednosti doslej in je lahko v skrajnem, težko verjetnem primeru nič odstotkov. Manevrskega prostora za dodatne pocenitve obrokov posojila je torej malo.

Tako poceni obrokov še nekaj časa ne bo

Euribor je konec oktobra 2008 znašal 4,25 odstotka. Trenutno znaša 1,5 odstotka, kar je najmanj v zgodovini Evropske centralne banke (ECB). V slabih šestih mesecih se je torej znižal za 2,75 odstotne točke (grafični pregled euribora si lahko ogledate tukaj). Znižanja obrokov se bodo tako morala odraziti na vseh tistih posojilih, najetih pred krizo. Za njih se tako obetajo nekoliko lažji časi, njihova dolžina pa bo odvisna od tega, kako dolgo bo trajala kriza. Ko se bo gospodarstvo znova začelo pregrevati, se bo cikel obrestnih mer obrnil navzgor. Obresti se bodo začele znova višati, z njimi pa tudi mesečni obroki. Kdaj bo to, kot rečeno, ni mogoče napovedati.

Najem posojila
Dobra novica za posojilojemalce je, da se obroki cenijo.

Vsa nova najeta posojila pa še nekaj časa ne bodo tako poceni, kot so bila ta pred krizo, saj so banke v času opešane kreditne aktivnosti povečale svoje marže in zaostrile pogoje za pridobitev posojil. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so te banke prijazno vabile in nagrajevale za najem posojila, je sedaj za najem posojila treba malo manj kot klečati pred banko.

Bančni varčevalci sklonjenih glav

Zaradi drastičnih znižanj ključnih obrestnih mer pa je po bankah v Sloveniji prišlo do znižanj obrestnih mer na depozite. Iz spodnje tabele je razvidno, da je obrestne mere najbolj zarezala Unicredit banka, saj so obresti znižali za približno polovico. Najboljše obresti za zdaj še vedno ponujajo v obeh hranilnicah, hranilnici Lon in Delavski hranilnici, vendar tudi pri njih v prihodnje napovedujejo spremembe v obliki znižanja obrestnih mer za vezane vloge.

tabela obresti

Razlike med najugodnejšimi in najmanj ugodnimi ponudniki so torej precejšnje, zato odločitev, kateri banki boste zaupali svoje prihranke, ne sme biti nepremišljena. Pri letni vezavi 10 tisoč evrov se vam namreč napačna odločitev v denarnici lahko pozna tudi za 200 evrov in več, pri večjih zneskih pa seveda primerno več. Za podrobnejše natančne izračune si lahko ogledate spodnjo tabelo. Pri tem velja poudariti, da so zapisane obresti za februar 2009 informativne in so za posameznika lahko tudi višje. To lahko storite tako, da se odpravite v banko in se za višje obresti pogajate. O tem, kako in kdaj se pogajati, pa več naslednjič.

Pošlji sporočilo

E-pošta pošiljatelja:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Pošlji komentar

Glasuj

Prenesi v

Zadnji komentarji

trejder

24.05.2009, 20:51.

Jaz sem precej skeptičen da se bodo nizke obr. mere obdržale na dolgi rok. ECB, FED itd. so obr. mere drastično spustili in tudi povedale zakaj... da spodbudijo potrošnjo... hkrati so natisnile veliko denarja, ki ga bodo v prihodnjih letih nekako morale nazaj posrkat... Kako... med drugim z višanjem obr. mer...

Ta nizka obr. mera bi lahko bila priložnost le, če bi banke bile pripravljene dati fiksne obr. mere na dolgi rok...

Po drugi strani pa je tiskanje denarja znailec inflacije (uradna inflacija me bolj malo briga, ker jo itak vsako leto drugače izračunavajo, formula pa je postala tako nepregledna, da še tisti ki jo računa ni povsem prepričan koliko je dejanska). Inflacija je tako itak rast cene... To pomeni, da bi lahko vrednost nepremičnina, ki jo danes kupiš v 10 letih dejansko lahko zrastla... V bistvu ni zrasla ampak je denar izgubil na vrednosti... in če ti je banka prirpavljena dati kredit po nižji obr. meri kot bo una prava inflacija se nakup izplača... Samo ne pozabite, da je treba 10 let preživeti:).... sicer lahko dobra investicija postane nočna mora... ;)

Replica

29.03.2009, 11:56.

ko pa si bodo delnice opomogle bo pa vse zraslo v višave...kaj češ

lolek

28.03.2009, 17:28.

Ja, ta novica mi jevšeč.

expat

12.03.2009, 19:35.

@pikanet: iz tvojega posta lahko razberem da ti ni najbolj jasno, cigav denar banke posojajo. Prestudiraj kako delujejo centralne banke, kaj je primarna emisija denarja, kako delujejo poslovne banke in kaj je sekundarna emisija denarja ter kako na vse to vpliva monetarna politika. In ko bos vse to prestudiral, ti bo jasno, zakaj smo, kjer pac smo...

pikanet

12.03.2009, 17:21.

Ker so se obresti na depozite prepolovile,je veliko takšnih,ki so svoje prihranke odnesli iz bank,ker jih enostavno ne mislijo več podpirat.Iz česa bodo krede dajal,ko ne bo denarja v bankah.Lahko se edino zapufajo pri EU,ampak to ne bo dolgo peljalo in je samo gašenje požara pred bumom.Kajti kredirtojemalci vsakič težje vračajo kredite.Začaran krog,ki mu ni izhoda.Banke bi obračale tuj denar,za to pa nič dale komintentom,bi pa pobirale visoke obresti od kreditov.

Iskanje

  • Prvi koraki na borznem parketu
    Borzno posredovanje zajema prodajo ali nakup vrednostnih papirjev po vašem naročilu in za vaš račun ob plačilu provizije...
  • Kam in po koliko kredita?
    Ko je denar na vsak način treba dobiti, se mnogi ne ustavijo, če jim na banki pokažejo vrata. Ponujamo vam nekaj nasveto...
calculate
glossary
indexes
indexes

Anketa

Pogajajte se za najemnino

Najemate? Oddajate?