Delavec res pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev (161. člen ZDR).
Vendar pa je treba upoštevati 3. alinejo 1. odstavka 162. člen ZDR, ki daje delavcu pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Delavec, ki je dal odpoved ima torej pravico do celotnega letnega dopusta, vendar lahko pri tem delodajalcu izkoristi le sorazmerni del letnega dopusta, ki mu je odmerjen v tem koledarskem letu.
Če bo delavec med istim koledarskim letom sklenil pogodbo z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita drugače (2. odstavek 162. člena ZDR).

Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta (164. člen ZDR).
Kar se pa tiče izrabe dopusta, ki je delavcu pripadal v mesecu decembru, je bil delodajalec dolžan zagotoviti njegovo izrabo do konca koledarskega leta. V kolikor delavec tega dopusta ni izrabil, ga lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta (163. člen ZDR).
Če torej povzamemo:
Do 4. junija 2011 delavec lahko izrabi sorazmerni del celotnega dopusta, ki mu pripada v letošnjem koledarskem letu. Se pravi 1/12 letnega dopusta (20 dni) za 6 mesecev dela, kar znaša natanko 10 dni.
Dopust za mesec december se izračuna ravno tako v sorazmernem delu od celotnega dopusta, ki je delavcu pripadal prejšnje koledarsko leto. Če je bil delavec v prejšnjem koledarskem letu ravno tako upravičen do 20 dni letnega dopusta, je lahko v decembru izrabil 2 dni letnega dopusta, glede na to, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta (3. odstavek 162. člena).