27.05.2016
LJ
28° / 12°

Toliko plačanega dopusta imajo v Evropi. Preverite, kje smo Slovenci!

Tudi vi vsake toliko na koledarju preverite, kdaj bo kakšen praznik in kdaj imate dopust? Najbrž. Ampak, ali ste se kdaj vprašali, koliko dni na leto ni treba v službo zaposlenim v drugih evropskih državah, s katerimi se tako radi primerjamo? Preverite!

Ste se že kdaj vprašali, kako je zakonodaja o delovnih razmerjih urejena v drugih evropskih državah? Odgovor na vprašanje ponujajo rezultati najnovejše raziskave kariernega portala Glassdoor, kjer so v sodelovanju z Llewellyn Consulting preverili, kje v Evropi je najbolje poskrbljeno za zaposlene. Zajeli so samo javne uslužbence, v raziskavo pa so vključili zaposlene iz Španije, Švedske, Avstrije, Finske, Francije, Danske, Italije, Grčije, Norveške, Belgije, Nemčije, Irske, Portugalske, Nizozemske, Velike Britanije in Švice.

Kje imajo največ dopusta?

Med naštetimi državami imajo, ob predpostavki petdnevnega tedenskega delovnika, Švedi največ prostih dni. Doma so skupaj kar 36 dni na leto: pripada jim najmanj 25 dni plačanega letnega dopusta, obenem pa imajo še 11 praznikov. Na vrhu jim družbo delajo Španci, ki jim pripada najmanj 22 dni plačanega letnega dopusta in so doma tudi 14 prazničnih dni. Na dnu lestvice so Švicarji z 20 dnevi plačanega dopusta in zgolj štirimi dela prostimi prazniki.

tabela delavcev v Evropi

Nadomestilo za brezposelnost

Odpuščenim se v Evropi najbolje godi na Danskem. Danci še do dve leti po izgubi službe dobivajo denarno nadomestilo v vrednosti kar 90 odstotkov plače. Nekoliko slabše, a še vedno precej dobro, se imajo v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in na Norveškem. Pri njih lahko namreč odpuščeni v javnem sektorju do dve leti prejema še do 75 odstotkov zadnje plače. Je pa nadomestilo za brezposelnost odvisno od trajanja zadnjega delovnega mesta in predhodno plačanih prispevkov.

Kaj pa v Sloveniji?

Slovenski Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Po 159. členu ima delavec, čigar delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni. Za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni.

Zakon obenem v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta (status starejšega delavca po 197. členu, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ter delavec z otrokom do 15 let starosti). Hkrati je v Sloveniji dela prostih še 12 praznikov, kar skupno pomeni najmanj 32 dela prostih dni na leto.

dela prosti dnevi na koledarju
V Sloveniji je dela prostih 12 praznikov. (Foto: Thinkstock)

Preverite, kdaj se letos izplača vzeti dopust!

Denarno nadomestilo v času bolezni

Rezultati raziskave so razkrili tudi, da lahko samo na Nizozemskem delavci ob bolniški odsotnosti do dve leti dobivajo tudi po 70 odstotkov njihove siceršnje plače. V Nemčiji dobijo delavci, ki so odsotni do šest tednov, denarno nadomestilo v višini celotne plače. Nato njihov primer prevzame zdravstvena zavarovalnica, ki prav tako izplačuje nadomestilo v višini 70 odstotkov plače, in sicer do leta in pol odsotnosti.

V drugih državah, kot so Norveška, Danska ali Finska, imajo delavci kar leto dni pravico do 100-odstotnega denarnega nadomestila bolniške odsotnosti. Zaposleni v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji imajo po drugi strani pravico do občutno manjšega odstotka nadomestila – in še to samo za največ eno leto. Če vse primerjamo z ZDA, lahko ugotovimo, da je Evropa pravzaprav zelo prijazna do delavcev. Zasebni sektor v ZDA denimo sploh ni zakonsko zavezan svojim zaposlenim plačati dopust.

Kako se godi bolnim v Sloveniji?

Denarno nadomestilo v primeru bolezni v Sloveniji prvih 30 dni zadržanosti od dela praviloma izplačuje delodajalec. Predhodno zavarovanje se ne zahteva, višina nadomestila je odvisna od razloga za zadržanost. Od 31. dne nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje. V nekaterih primerih se nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačuje že od prvega dne zadržanosti, in sicer v primeru presaditve živega tkiva in organov, dajanja krvi ali ko je nezmožnost za delo zaradi nege ožjega družinskega člana; izolacije in spremstva, ki ju odredi zdravnik; in poklicne bolezni ali poškodbe pri delu.

Denarno nadomestilo v primeru bolezni se običajno izplačuje do enega leta. Daljša upravičenost se dovoli izjemoma, če zdravstvene storitve ni bilo mogoče končati. Lahko se izplačuje tudi do 30 dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Denarno nadomestilo v primeru bolezni se izplačuje prvih 30 dni na podlagi ocene delovne nezmožnosti ali potrebe po negi družinskega člana, oceno opravi izbrani osebni zdravnik.

bolna ženska
Na Nizozemskem delavci ob bolniški odsotnosti do dve leti dobivajo tudi po 70 odstotkov njihove siceršnje plače. (Foto: Thinkstock)

Zatem ali v drugih primerih, kadar se denarno nadomestilo v primeru bolezni plačuje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne odsotnosti z dela, se zahteva odločba imenovanega zdravnika. Takrat je možna pritožba na zdravniško komisijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V praksi delodajalec izplačuje denarno nadomestilo v primeru bolezni tudi po 31. dnevu zadržanosti od dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje povrne delodajalcu izplačana nadomestila po predložitvi zahtevka, ki mu morajo biti priloženi pravilno in v celoti izpolnjeno potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela in drugi obračunski dokumenti.

Trajanje je omejeno v primeru nege ožjega družinskega člana, na primer otroka ali zakonca. Omejeno je na sedem delovnih dni ter 15 delovnih dni za otroke, mlajše od sedem let, ali invalidne otroke. Izplačilo nadomestila je mogoče tudi podaljšati, na primer za najhujše primere, dokler otrok ne odraste.

Denarno nadomestilo v primeru bolezni se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače ali povprečne osnove za plačilo prispevkov (na primer za samozaposlene osebe) v koledarskem letu pred letom, v katerem je bila oseba zadržana od dela. Znesek denarnega nadomestila v primeru bolezni znaša med 70 in 100 odstotki osnove za izračun. Na primer, do 70 odstotkov znaša zaradi poškodbe izven dela za prvih 90 dni, 80 odstotkov zaradi bolezni, ki ni povezana z delom in 100 odstotkov v primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov, dajanja krvi ali izolacije, ki jo odredi zdravnik.

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 21
 
modelx 13.03.2016 13:27:48
dejstvo je, da nemci, avstrijci, švicarji med delovnim časom delajo za 50% počasneje. vedno gredo točno domov in povezujejo praznike z vikendom. bistvo vsega je, da tujci znajo sovojo neučinkovitost drago prodajati in s tem kažejo našim bebcem, kot so politiki, pa gzs, pa rumeni gospodarski tisk,... da imajo visoko dodano vrednost. naše izdelka pa enake ali boljše kvalitete kupujejo za 20-40% ceneje.
 
Principat 12.03.2016 22:08:18
Ma.K.(avtor )__ koliko si pokasiral za to naročeno packarijo
 
Chon 12.03.2016 19:01:02
V članku so grde manipulacije. Državni prazniki se nikoli v celoti ne prekrivajo z delovnimi dnevi. V lanskem letu je bilo od državnih praznikov samo 6 takšnih, ki so za delavce dejansko pomenili prosti dan. Skratka grdo zavajanje v članku. Poleg tega dela prosti dnevi nimajo nikakršne zveze z dnevi dopusta. In mmogrede, v drugih bolj normalnih državah (BEL, NLD, itd) se praznični dnevi ki sovpadajo z vikendom prenesejo na petek ali ponedeljek, torej so izkoriščeni v celoti. V Sloveniji temu ni tako... zopet gre za grdo zavajajoč članek in neumne primerjave!
pingvinislo5 13.03.2016 01:43:43
tak isto je v tujini. prazniki se jim tudi marsikdaj pokrivajo z delom prostimi dnevi. ampak to ni bistvo članka. bistvo članka je da imamo 20 dni plačanega dopusta in 12 praznikov. skupaj 32 dni, kar nas uvršča v zgornjo tretjino.
 
kajpavzdevek 10.03.2016 20:18:30
A to so delali analize le pri javnih uslužbencih kot piše ?? !!
 
BŠK 10.03.2016 13:09:45
Kaj spet sanjate in pišete ta dolga čreva? Pri nas nimaš več nobenih ugodnosti in če želiš dopust moraš res imeti srečo da ga sploh dobiš, drugače pa letiš ker te avtomatsko smatrajo za sanjača in lenuha! Zbudite se!
 
horhinjo 10.03.2016 08:21:38
Javni uslužbenci imajo pri nas 33 prostih dni najmanj in še od lanskega leta in so celo poletje na dopustih, pozimi na smučanjih in imajo 1500 eur plače, med tem ko na šihtu kuhajo kavice in prekladajo papir.
slice2 10.03.2016 08:40:43
Brezvezni komentar.
kiva123 12.03.2016 16:34:27
navadni javni sektor lahko samo sanja o tem kar ti govoriš
rakk 12.03.2016 17:48:18
Jaz kot pripadnica javnega sektorja, delam v vrtcu za 600€ na mesec (delam!) o dopustu pa raje nebi...
waco 09.03.2016 16:34:28
koliko dopusta pa maš če delaš sedem dni v tednu?? ker jaz v štacuni tako delam,pa mam glede da mam še 30 let šihta in dva otroka 27 dni dopusta ki ga ne morem izkoristiti! hecno ne!
ggrr 09.03.2016 22:32:53
Potem pa raje prežviljaj svoj prosti čas z otroki, kot da tukaj nabijaš na tem forumu...
vezuv_ 09.03.2016 09:58:46
Članek bi potreboval lektorja. "Trajanje zadnjega delovnega mesta" - haloooooooooooooo pravilno je trajanje pri zadnjem delodajalcu. Delovno mesto se lahko ukine ni pa to nujno! Pa tudi status bolniške je malo drugačen, (razen za poškodbe na delu), daljša odsotnost je plačana nekje po 70 % prej prejete plače.
 
opazovalec_ 09.03.2016 09:50:43
Dobro da vemo, koliko dopusta bi lahko imeli, ker upošteva se ne!!
 
Bananistanec 09.03.2016 09:26:00
Javni sektor ...ha ha zelo težko izračunat, logično v Sloveniji 365 dni razen prestopna leta, gasilcev, medicinskih sester, pa naj bo policaji
Slovenec-slovencu=pes 09.03.2016 10:10:56
Bananistanec. Ni vsa javna uprava tvoja javna uprava. Nekateri delajo in to prav pošteno. Žalostno je, da VI vso javno upravo mečete v en koš. Problem v JU so razne agencije, ki so samo za mešanje zraka in služenje velikih plač. Delavci za okenci pa pregorevajo za skorajda minimalce. Dejte enkrat biti malo realni in se prej pozanimajte kako in kaj.
Bananistanec 09.03.2016 11:13:31
Iz prve roke, za okenci pregorevajo večinoma kaki praktikanti niti za potne stroške, torej se res najde poštene delavce
RAFAELUS2 09.03.2016 12:59:46
Javni delavci se pregrevajo na delovnih mestih od silnega napora KAJ NAJ DELAJO, DA JIM ČAS HITRJR MINE :)
majazmaja2 09.03.2016 16:10:46
Gre za to, da v JU cca. 30 % ljudi izgoreva, zato da se ostalih 70 % praska po riti.
Slovenec-slovencu=pes 10.03.2016 07:55:42
@majazmaja2 Točno to sem želel poudariti. In s temi 30% teh 70% dela kot s tlačani in odvečno delovno silo. Govorim iz izkušenj. Vršijo pritiske na njih z prelaganjem njihovega dela na njihova pleča in podobne. Sami pa pijuckajo kufetke in igrajo igrice na FB-ju. Po možnostih v zasebnih skupinah, ko se menijo kako bodo koga skenslali. Zate bananistanec pa samo toliko. Pozanimaj se kaj preden pričneš udrihati po tipkovnici. In upam, da boš sedaj razumel, zakaj je kak uslužbenec na okencu včasih tudi nataknjen. Na njega namreč pritiskajo z dveh strani. najprej šefi potem še taki kot ti z nemogočimi zadevami.
Bananistanec 13.03.2016 20:23:41
Nekje sem zapisal RAZEN in dodal izjeme
Več komentarjev

Iskanje

Anketa

Kaj boste ob zaključku leta podarili vzgojitelju ali učitelju?

calculate
glossary
indexes
indexes