26.10.2014
LJ
13° / 3°

Družina iz Tržišča preživela tragedijo, a kaj ko....

...so razmere zaradi krize take, da so se klub temu, da so imeli premoženje zavarovano, znašli na robu preživetja. Kam so se obrnili po pomoč in kako se lahko rešijo iz nastale situacije?

pozar

Družina je januarja v požaru izgubila veliko gospodarsko poslopje. 'Pogorelo poslopje nam je dolgo nudilo glavni vir dohodka. Imeli smo namreč podjetje, ki se je ukvarjalo s predelavo lesa. To dejavnost smo morali kasneje zaradi očetove bolezni opustiti. Zdaj se ukvarjamo s kmetijstvom,' pravi hči Mateja.

A tudi to bo letos izjemno težko. Skupaj z velikim objektom je namreč zgorela večina kmetijske mehanizacije in ostalih strojev. 'Izpod goreče strehe smo rešili le avtomobile, žal ne vseh in prikolico ter šest kolesno vinogradniško vozilo.'

pozar

Kako bodo nadomestili izgubljeno, ne vedo. Zaposlena je namreč le Matejina mama Marta, vsi ostali, torej njen mož, oba otroka in stara starša, pa se ukvarjajo z delom na kmetiji. Računajo lahko sicer na nekaj denarja od zavarovalnice. Koliko natančno ne vedo, saj cenilci svojega dela še niso opravili, a dovolj, da bi pokrilo po oceni družine okoli 500.000 evrov škode, zagotovo ne bo. 'Ob sklenitvi zavarovalne police smo zavarovali toliko kot smo si lahko privoščili, žal le objekte, brez opreme.'

Mateja pravi, da si o novogradnji ne upajo niti razmišljati, da pa upajo, da bo njihova zgodba svarilo še komu, kako zelo pomembno je zavarovanje lastnine.

Po požaru priskočijo na pomoč dobrodelne organizacije, občine, včasih država

pozar

A zavarovalne premije so v aktualnih časih na marsikoga nedosegljiv luksuz, zato se zavarovanju odpove in upa, da se ne bo zgodilo nič. In če se vseeno? Iz dosedanjih izkušenj v primerih, ko ognjeni zublji uničijo nezavarovano lastnino, v primerih stanovanjskih hiš pogosto priskočijo na pomoč dobrodelne organizacije kot sta Karitas ali Rdeči križ s posebnimi akcijami zbiranja pomoči. V času sodobne tehnologije se ustanavljajo Facebook skupine, a po izkušnjah iz Slovenije in tujine, se število 'lajkov' nikoli ne prenese v količino denarja. Mnogi prirejajo dobrodelne koncerte, spet tretji se obrnejo na pomoč občinam, ki v kakšni proračunski postavki, namenjeni kriznim situacijam, občasno najdejo kakšen evro. A pomoč je ponavadi hitrejša, ko gre za streho nad glavo. Tam, kjer je ogroženo 'le' preživetje zaradi izgube delovnih sredstev kot v primeru Sitarjevih, je tovrstne pomoči običajno manj.

Kmetijsko ministrstvo s posebnimi razpisi za prizadete v požarih

Kmetije, prizadete po naravnih in drugih nesrečah, kamor spadajo tudi požari, imajo možnost vložiti vlogo na tako imenovane de minimis razpise. Doslej so tako objavili že razpise kot so Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu, Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo, Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja …

Na zadnji razpis Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu, ki je bil zaključen še pred novim letom, je lani prispelo 6 vlog, skupaj so iz tega naslova razdelili 24.317 evrov, je povedal Branko Premrl iz Agencije za kmetijske trge.

Čeprav zaradi prizadetosti v nesreči kakšne posebne prednosti nimajo, pa kmetom priporočajo, da se prijavijo tudi na druge razpise, namenjene investicijam v kmetijska gospodarstva in opremo, ter tako pridobijo finančno pomoč za obnovo, novogradnjo ali nakup opreme.

Sašo Vöröš iz ministrstva za kmetijstvo pa dodaja, da v nekaterih primerih kmetom ponujajo tudi sofinanciranje zavarovalnih premij. Možnost sofinanciranja zavarovalne premije je v višini 50 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Sofinancira se zavarovalna premija, pri kateri je zavarovalno kritje z odbitno franšizo v višini najmanj 15 odstotkov zavarovalne vsote posevka, nasada ali plodov na posamezni zavarovani površini.

Sofinancirajo se zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva, za:
- zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pomladanske pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomladansko pozebo, poplave in viharja

- zavarovanje živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni,

- zavarovanje vzreje vodnih živali v ribogojnem objektu.

Zanimanje kmetov za zavarovanje svoje kmetijske proizvodnje je v preteklem letu na splošno precej upadlo, še Vöröš. Kmetje pravijo, da zato, ker si zavarovanja ne morejo več privoščiti, zavarovalnice pa zaradi vse pogostejših naravnih katastrof v Sloveniji tovrstna zavarovanja menda zelo nerade sploh sklepajo.

polje


Spremljajte nas na Facebooku!

 

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

 

Anketa

Živite bolje ali slabše kot pred desetimi leti?

calculate
glossary
indexes
indexes