01.08.2014
LJ
26° / 17°

Kje vas bodo udarili vladni ukrepi?

Vlada je sprejela 14 ukrepov, s katerimi želi povečati prihodke v proračunski blagajni. Tako naj bi uvedla nove davke, zvišala nekatere, hkrati pa tudi poostrila davčni nadzor. Poglejte, ali bi kateri od njih prizadel tudi vas.

Vlada  je kljub nasprotovanju sindikatov že včeraj sprejela predlog rebalansa proračuna, hkrati pa je sprejela tudi 14 predlogov za povečanje prihodkov v proračunu.

Evri
(Foto: Thinkstock)

Davek na finančne transakcije. Veljati naj bi začel z začetkom prihodnjega leta. Obdavčene bodo tiste transakcije, ki vključujejo nakup in prodajo finančnega instrumenta, ta davek pa bodo plačevale banke, kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijski skladi ipd. s sedežem oziroma poslovno enoto v Sloveniji. Okvirno naj bi davčna stopnja znašala 0,1 odstotka. S tem naj bi bila državna blagajna bogatejša za okoli 15 milijonov evrov letno.

Davek na nezazidana stavbna zemljišča. Zapisala je, da občine precej neenotno določajo obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Davek bo odmerjal Durs, prihodki iz naslova te dajatve pa bi polnili državno blagajno.

Davek na dobiček iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti. Vlada želi obdavčiti izjemno visoke dobičke, ki nastanejo kmalu po spremembi namembnosti zemljišč. Višina davka bi bi bila padajoča glede na čas trajanja, ki bi pretekel po spremembi namembnosti zemljišča.

Davek na vodna plovila. Predlagano je povečanje progresije pri obdavčitvi vodnih plovil, in sicer glede na dolžino in moč plovila.

Vreča denarja
(Foto: Thinkstock)

Davek na motorna vozila. Ministrski zbor predlaga dodatno obdavčitev vozil, katerih vrednost presega določen znesek, o katerem za zdaj ne govorijo. Hkrati bi progresivno povišali tudi znesek letne dajatve za motorna vozila, ki se plačuje ob registraciji. To povečanje bi zadevalo vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več. Po ocenah vlade bi lahko iz tega naslova tovrstne prihodke povišali za okoli 20 odstotkov.

Protikrizni davek na nepremičninsko premoženje. Predlagana je uvedba posebnega protikriznega davka na nepremičninsko premoženje. Obdavčili bi nepremičnine, ki so vredne nad določeno vrednostjo, ki jo vlada v predlogu postavlja na milijon evrov. Iz tega bi bilo izvzeto tisto premoženje, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali se s pogodbo in plačanimi dajatvami oddaja v najem.

Davek na dohodke od kapitala. Kapitalske dobičke, dividende in dobičke od obresti bi vlada po novem obdavčila s 25 odstotki, s čimer davek zvišuje za pet odstotnih točk.

Četrti davčni razred. Vlada bo preučila uvedbo pred nekaj leti ukinjenega četrtega davčnega razreda. V ta razred naj bi spadali dohodki nad mejo 70.000 oziroma 100.000 evrov letno, te dohodke pa bi obdavčili v višini med 45 in 50 odstotki.

Sprememba obdavčitve dohodkov od premoženja, ki se oddaja v najem. Vlada bo preučila možnost, da bi poenostavila obdavčitev tega premoženja na način cedularne obdavčitve, a le, če s tem ne bi bilo znižanja davčnih prilivov.

Objava davčnih neplačnikov. Vlada predlaga spremembo zakonodaje, ki bo dovoljevala objavo podatkov tistih davčnih zavezancev, ki so zaradi hujših davčnih prekrškov prikrajšali upravičenca do dajatev nad določenim zneskom.

Obdavčitev premoženja. Vlada bo preučila trenutno veljavni sistem obdavčitve premoženja in pripravila celovit predlog za pravičnejšo obdavčitev s ciljem večje obremenitve premožnejšega sloja prebivalstva.

Davčna izvršba in zavarovanje davčnega dolga. Vlada bo preučila izvajanje davčnih izvršb po uvedbi novega informacijskega sistema in po prenosu nedavčnih izvršb z Dursa na carinsko upravo. Ustanovili bi tudi posebno specializirano skupino za davčni nadzor.

Učinkovitejše izvajanje davčnih predpisov. Durs in carinska uprava bosta tudi okrepila in razširila postopke nadzora predvsem rizičnih dejavnosti in sive ekonomije.

Preprečevanje davčnih utaj. Vlada bo ministrstvu za finance naložila, da pogajalske resurse na mednarodnem davčnem področju usmeri v sklepanje mednarodnih pogodb, ki omogočajo izmenjavo informacij za davčne namene in obdavčenje kapitalskih dohodkov v tretjih državah in davčnih oazah. Tako naj bi na podlagi izmenjave podatkov dobili podatke o dohodkih slovenskih rezidentov, doseženih v tujini, ki bi morali biti obdavčeni v Sloveniji.

FB članek - join us

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Glasuj

Prenesi v

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje

Anketa

Ste zadovoljni s svojimi govornimi veščinami?

calculate
glossary
indexes
indexes