Leta 2030 bo po predvidevanjih Združenih narodov samo v mestih živelo okoli pet milijard ljudi. Potrebe po energiji za razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje in transport so tako vse večje, potrebe po spremembi osnovnih virov energije pa tudi. Če temu dodamo še onesnaževanje okolja, globalno segrevanje, pomanjkanje pitne vode in obdelovalne zemlje, je jasno, da bo zelena arhitektura v prihodnje postala nuja.
Trenutno je pri načrtovanju zelenih hiš v ospredju vgradnja sistemov, ki omogočajo čimvečji zajem obnovljivih virov energije: sistemi za ogrevanje sanitarne vode, fotovoltaične celice za pridobivanje elektrike, toplotne črpalke in pridelava bioplina iz odpadkov. Vse bolj priljubljene pa so tudi zelene strehe in fasade.

Zelena arhitektura se zaradi specifičnih zahtev nekoliko razlikuje od klasične, so pa nekateri arhitekti pri svojem delu še posebej kreativni.

Zeleno luksuzno domovanje z impresivnim seznamom dodanih zelenih tehnologij, celo proizvede občutno več energije kot jo njegovi stanovalci lahko porabijo. Cena: 75 milijonov €.

Vrteča se hiša. Zunanje zasnove bi bil najbrž vesel vsak oboževalec neznanih letečih predmetov, a na svoj račun tukaj pridejo predvsem ekološko ozaveščeni. Vrtenje okrog osi namreč omogoča optimalno izkoriščanje sonca, kar objektu omogoča minimalno porabo drugih energijskih virov.

Ideja za vse, ki so siti sivine visokih stavb. Stavba sicer ni eko, je pa zelo zelena. Da bi popestril dolgočasno stavbo, je arhitekt dal pritrditi nešteto korit za rože in vanje posadil drevesa.

Futuristična solarna hiša. Poleg velikih sončnih kolektorjev ima še zbiralnike deževnice. Čeprav navzven deluje precej majhna, je bivalna površina razporejena v dve nadstropji – kuhinjsko dnevni del ter spalnico, ima pa tudi sprejemnico in večjo shrambo. Pa še največja prednost – če se boste preselili, lahko hišo vzamete s seboj.

Puščavski dom. Živeti udobno v puščavskem okolju brez klimatske naprave se sliši kot misija nemogoče, vendar je arhitektu Lloydu Russellu uspelo prav to, zahvaljujoč uporabi kovinske “nadstrehe”, ki skrbi za pasivno hlajenje.

Tudi ta zgradba za regulacijo toplote izkorišča dejstvo, da je delno zgrajena pod zemljo. Streha, sicer železno-steklene konstrukcije, pa je posejana s travo, kar objekt dobro vključi v okolje .

Kombinacija lesa in stekla. A zanimiva oblika in zunanji bazen nista edini odliki hiše. Poleg pasivnega gretja in hlajenja, je vzpostavljena še naravna ventilacija.

Hiša je oblikovana za tropske kraje. Arhitekt je iskal ravnovesje med učinkovitostjo, udobjem, prestižem in nenavadnim stilom. Nenavadna oblika objektu omogoča optimalno zbiranje deževnice, zračenje in izrabo sončne energije.

Čeprav je morda na daleč videti, kot propadajoča topla greda, na strehi katere že rastejo drevesa, gre v resnici za domovanje, ki ga večinoma sestavlja steklo, ki pa vam zaradi svojih lastnosti še vedno nudi zasebnost. Nepovabljeni namreč skozenj ne bodo videli.

Postavitev hiše delno v zemljo vam zagotavlja stalno temperaturo ne glede na letni čas. Steklena streha pa zagotavlja naravno osvetlitev stanovanja.