Študentje, malo pomislite, za koga vse se borite!
V času Tita so bili študentje glavno gibalo družbe v smislu naprednih novih idej, ki pa ni slonel na lastnih koristih. Danes pa jih starejša generacija obtožuje, da so študentje glavni borci za ohranjanje ugodnosti v obliki bonov in priviligeranega dela.
Študenti so v nedavnem pismu predsedniku vlade poskušali opozoriti na slabo sodelovanje med študenti in ministrstvom za delo. Pri tem so pred Državnim zborom protestno zažgali izhodišča za zakon o malem delu. Ministrstvo za delo v osnutku zakona predlaga, da bi se oseba, ki opravlja malo delo, vključila v invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje – kar bi pomenilo, da tudi takemu delavcu teče delovna doba.
Pri tem se želi ohraniti 14 odstotkov koncesijske dajatve, spremenili bi le način delitve sredstev, pridobljenih iz tega naslova. Naj spomnimo, da je Mladi forum Socialnih demokratov že novembra predlagal napovedane spremembe ureditve študentskega dela. Ministru za delo Ivanu Svetliku so tako predlagali uvedbo kratkih del, med katere bi se uvrščalo tudi študentsko delo in bi bilo med drugim tudi 25-odstotno obdavčeno. Enajst odstotkov obdavčitve študentskega dela bi bilo namenjenega v novonastali sklad, 12 odstotkov bi bilo namenjenih v pokojninsko blagajno, le 2 odstotka pa bi namenili v poseben sklad za sofinanciranje projektov mladinskih organizacij.
To pa bi bil hud, morda celo poguben, udarec za vse mladinske organizacije, ki so vajene, da vsako leto v njihovo blagajno priteče več milijon evrov iz naslova študentskega dela. Tako je na primer študentska organizacija Slovenije (po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2007) iz naslova svoje provizije od študentskega dela svojo blagajno povečala za kar 11 milijonov evrov. Če bi Zakon o malem delu začel veljati, bi to pomenilo močan upad prihodkov teh organizacij. Tako se včasih zdi, da se študentje naivno borijo za svoje organizacije in ne obratno.
Če Zakon o malem delu ne bi bil sprejet, ima država še vedno na razpolago nekaj možnosti. Država bi lahko tako razmislila o ustanovitvi zavoda za studentsko dela, ki bi imel podobno funkcijo kot na primer Zavod za zaposlovanje RS na področju redne zaposlitve. Država bi lahko na ta način nadzorovala studentsko delo in preprečila pranje denarja prek študentskih napotnic, ki državno blagajno vsako leto stanejo več milijonov evrov. Komu vse pa se še bolj ali manj gladko fučka za študente?
Iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so pojasnili, da je študentsko organiziranje danes v prvi vrsti predstavlja zagovarjanja vseh študentskih pravic, poleg tega pa je pomembno gibalo avtonomnega civilnega sektorja. Študentske organizacije univerz in študentski klubi izvajajo številne socialne, obštudijske, civilno-družbene in druge dejavnosti za študente. Izvajajo pa se tudi se projekti, kjer se sredstva porabijo za sofinanciranje študentskih aktivnosti (izvajanje projektov izobraževanja, športa, pravnega in drugega svetovanja, organiziranje delavnic, sofinanciranje prevozov študentov in drugih aktivnosti študentskih oblik združevanja).
Prav zato se Študentska organizacija Slovenije prizadeva za pravice in finančni obstoj študentov in zato zavrača nov predlagan Zakon o malem delu, saj bi povzročil močan upad prihodkov študenta. Poleg tega pa moč, ki jo imajo študentske organizacije danes, posredno izvira iz vsebinske in politične neodvisnosti in avtonomije, ki je v določeni meri možna tudi zaradi samostojnega financiranja. Tako študentske organizacije v Sloveniji niso vezane na proračunska sredstva in javni denar, kot je velikokrat zmotno prepričanje. In ravno odzivi države kažejo na to, da jim je močno študentsko organiziranje eden od bolečih trnov v peti, so še dodali iz ŠOS.
Glasuj
Prenesi v
Povezani članki
Zadnji komentarji
svetloba99
Študentsko delo predstavlja cca 2,5% trga dela. Težava NI v teh 2,5% ampak v preostalih 97,5%.
2,5% je toliko kot so Pahorjeve kavice, cvetje in podobnno.
JurcaG
coccolinetta se strinjam s tabo. Zame je bilo nekaj lažje ker sem živel še nekaj časa pri starših - tudi tukaj se da precej privarčevati. Honorarno sem delal, po večini si napotnice sposojal, saj rednih služb enostavno ni bilo. kar sem našparal sem vložil v svojo dejavnost (žure, pijanice itd ... sem enostavno črtal iz dnevnega reda) sem si ustvaril svojo podjetje. 2 leti sem živel v podnajemniškem stanovanju, vendar sem se uspel postaviti na noge. Danes že peto leto živim v svoji hiši imam tri krasne otroke in punco (drugo leto ženo). 2 avtomobila itd.
Vse to pa mi nebi uspelo če nebi nekaj časa živel pri starših - ki od mene niso zahtevali denarja za stroške. (hvala jim).
In vsem tistim ki si po študiju želite delat - služb od 7h-15h enostavno ni več, denar pa leži na cestah.
MOJ NAMIG: Ustvarite si svojo priložnost in začnite s samostojno potjo - varčujte!! Iz malega bo zraslo veliko.
pa še nekaj ne pustite se manipulirat političnim strankam (najnovejše JJ) in pa malo starejše sindikati!!!!
coccolinetta
Povedala bom samo svojo osebno zgodbo in prosim vas, da se nad tem zamislite: Bila sem zelo vestna študentka in to na faksu, ki naj bi bil faks "deficitarnih" oz. t.i. poklicev, ki jih primanjkuje...Torej: vpisala sem fakulteto, ki ni "kar nekaj", kot marsikdo reče za katero drugo fakulteto (kot je npr. FDV, čeprav jaz spoštujem vse!)... No, in potem se mi je proti koncu študija (mimogrede, bila sem najboljša študentka celega letnika) utrnilo, da pa službe le ne bo tako lahko dobiti, kot vsi pravijo, saj nisem imela čisto nobenih poznanstev ali vez...Tako sem si proti koncu študija pričela nabirati denar preko študentskih del...In ne boste verjeli - ŽIVELA SEM KRALJEVSKO!!! Imela sem super delo (v svoji stroki), jedla na relatovno ugodne bone, živela v relativno poceni št.domu, skratka - bilo mi je super!!! In tega sem se (KOT ENA REDKIH ŠTUDENTK) tudi zavedala in sem skušala čimbolj varčevati za "hude" čase...In ti "hudi" časi so res prišli: po diplomi (seveda, ker sem bila vestna študentka, sem diplomirala predčasno) sem izgubila status in s tem tudi pravico do obv. in dopol. zavarovanja (skupaj cca. 40 EUR na mesec), ostala sem brez strehe nad glavo (št. dom za 80 EUR so bile le še lep spomin, kar naenkrat je bilo potrebno odšteti 300 EUR na mesec za najemnino), prišli so stroški za elektriko, vodo, komunalo itd... Skratka svet se mi je sesul... Biti študent je danes še vedno več ali manj lagodno, hudo je potem, ko človek status izgubi in ostane praktično na cesti in brez vsakršne pomoči in res ne vem, zakaj se nikoli ne govori o tej skupini mladih v brezizhodnih situacijah (brez službe, v podnajemniških stanovanjih in z malimi otroci), ki je trenutno najbolj prizadeta družbena skupina!!!
Študentom bi pa rekla samo nekaj: uživajte, kar se le da in si poskušajte zraven še kaj privarčevati, ker ko boste enkrat ostali brez statusa tudi službe ne bo kar takoj!!! In iz tega razloga sem zato, da se zakonodaja o študentskem delu zaostri - ali vam je morda normalno, da sem kot neizkušena študentka lažje dobila delo v svoji stroki kot pa ga sedaj, ko imam diplomo, številna priporočila iz tujine in že kar nekaj delovnih let za sabo???
svetloba99
Je to pisanje Cekin.si ali Urada vlade RS za informiranje.
Kdo pa je vaš urednik? Gaspari?
Tommy_
''V uredništvo Cekina smo pred kratkim prejeli zanimivo razmišljanje mladega, brezposelnega diplomanta, ki zaradi vse bolj zaostrenih razmer zaposlovanja za nastalo situacijo v prvi vrsti krivi ravno univerze, ki ta pereč problem ne le ustvarjajo, ampak tudi poglabljajo. Po njegovem mnenju univerze vse preveč denarja namenjajo za programe, v katerih je tako ali drugače zaposljivost diplomanta zelo majhna ali celo nikakršna, kar naj bi bil unikaten slovenski paradoks''...itd preberite pod linkom čisto resnico...
jaz se tudi absolutno strinjam, da je potrebno zadeve okoli študentskega dela spremenit!
Študentski servisi ti praktično ne nudijo nobene zaščite, sami pa pobirajo masten denar, ki jim ga prinašamo z našim delom. Kdor je dovolj blizu sklede, bo tudi vedel kolko se tam pokasira...
Katjin posel življenja:"Bila sem ljubica bogataša."
Najbolj lene države na svetu
Za finale Slovencev najmanj 450 evrov
VIDEO: Jan Plestenjak je pel dekletu v komi




