Mlada mamica je obiskala banko za pridobitev posojila za prenovo stanovanja. "Nekaj malega kredita že imava in pred dvema mesecema sva razmišljala še o enem minimalnem posojilu. A se zanj nisva odločila, ker nisva točno vedela, koliko in če sploh bi ga potrebovala. Pa vendar sem šla včeraj na banko, ker imava vseeno še nekaj za urediti in sem doživela hladen tuš. 'Niste kreditno sposobni. Zdaj veljajo drugačni pogoji. Niti mož ni kreditno sposoben!' mi je povedal bančnik. 'Kako, ko pa dobivam lepo porodniško in mož ima solidno plačo. Kako?' sem ga vprašala. 'Potrebujete 700 evrov zajamčenega dohodka plus 240 na prvega otroka in dodatnih 70 na vsakega naslednjega otroka. V našem primeru 1150 evrov za preživetje,' mi je odgovoril," je zapisala v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo.

Nova pravila kreditiranja so poskrbela za precej razburjenja, do njih so med drugimi kritični trgovci, obrtniki in gospodarstveniki, tudi bankirji:

Mamici, ki ne želi biti imenovana, se ne zdi prav, da jo je bančnik spraševal, koliko imata skupaj otrok, koliko jih ima mož iz prejšnjega zakona, koliko jih živi pri njih, kdo, če, komu in koliko plačuje preživnino. "Pa halo, kdo je tu nor? Saj ne, da bančniki delajo kaj narobe - nama so šli vedno na roko in imajo pač direktivo od "zgoraj". Ampak gre vendar za osebne podatke. Ironično pa je, da lahko vse zamolčimo in da nato upoštevajo nič družinskih članov, če tako rečemo. Nimajo pa pravice poizvedovati, so mi povedali. Vendar pri nas ne lažemo!"

"Dalje: upošteva se plačana preživnina, ki je namenjena otroku, dobljena pa ne, pa je ravno tako namenjena otroku. Namreč, mož plačuje sinu in nekdanja partnerica plačuje za hčerko, ki živi pri nama, celo nekaj malega več. Ob vsem možu zmanjka 250 evrov do kreditne sposobnosti, če upoštevajo samo dva otroka, če bi upoštevali še ostale najine skupne tri, mu manjka mnogo več. Nihče pa recimo ne upošteva, da dobimo 280 evrov otroškega dodatka," je opozorila. Na banki na nepremičnine gledajo samo kot obliko zavarovanja, ne pa kot dohodek, razen ob morebitni najemnini. "Po drugi strani pa nepremičnine upoštevajo centri za delo, poleg njih pa tudi osebna vozila, delovne stroje, privarčevan denar. Halo? Ni logično. Ni in pika," meni.

"Naj omenim, da je bil otroški dodatek še 60 evrov višji ob prejšnji odločbi, vendar smo letos zaradi štirih evrov padli v višji dohodninski razred. Padli smo s 340 na 280 evrov in ostali brez subvencioniranega kosila v šoli. No, k sreči so ostale subvencionirane vsaj malice. Sliši se vam veliko, pa ni, ne mislite. Vzemite v obzir, da je treba obuti in obleči vse otroke ... popravljam - celo za petega se marsikaj kupi," je pojasnila. "Ne životarimo, ne mislite. Dobro nam gre. Čisto povprečno. Več ne potrebujemo. Pa vendar. Kaj nam sporoča novi zakon? Ljudje bodo v najemniških stanovanjih, namesto da bi plačevali kredit in bili na svojem. Ironija. "Mladi" bodo spet pod okriljem staršev stari nad 30 let. Država podpira nataliteto? Čemu? Kako? A res? Nova pravila kreditiranja, GDPR in še kaj zraven je postalo popolnoma kontradiktorno, saj niti družina s povprečnimi dohodki in z dvema otrokoma (kaj šele s štirimi oziroma petimi otroki) nima možnosti dobiti niti minimalnega posojila," je še zapisala mamica v pismu.

Kakšne podatke lahko zahteva banka pri zaprosilu za posojilo?

Mamica sicer podpira omejitev posojil, "ampak pogoji so prehudi". Moti jo tudi, ker mora želi banka nekatere podatke, "ki jih ne sme na primer zahtevati delodajalec". Odgovora na vprašanji, katere podatke lahko pridobijo banke in kaj vse lahko bančnik vpraša ob zaprosilu posojila, so podali na Banki Slovenije. Razložili so, da imata v postopku odobravanja kredita oba - tako banka kot potrošnik - poslovni interes za sklenitev dogovora. "Ker banka posoja denar, mora skrbno oceniti vsa tveganja, ki izvirajo iz posla, in kreditno sposobnost potrošnika. Zato mora potrošnik v procesu sklenitve dogovora (odobritve kredita) banki predložiti vrsto dokumentov in informacij," so pojasnili.

Zakon o potrošniških kreditih zahteva, da banka oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi "potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih oziroma premoženjskem stanju potrošnika. Tudi Evropski bančni organ (EBA) smernice o oceni kreditne sposobnosti nalaga bankam, da v okviru ocene kreditne sposobnosti upoštevajo še življenjske stroške potrošnika. In število vzdrževanih članov lahko pomembno vpliva na odhodke in življenjske stroške posameznika," so poudarili na Banki Slovenije.

Banka lahko odreče posojilo, če prosilec ne želi posredovati podatkov, ki dokazujejo njegovo kreditno sposobnost. Ob posredovanju podatkov komitent tudi običajno podpiše izjavo, da so točni in resnični, s čimer nosi odgovornost za pravilnost podatkov. Če se po sklenitvi posla izkaže, da ni posredoval točnih in resničnih podatkov, ima banka možnost preklica kreditne pogodbe. Odločitev, ali bo podatke sploh posredoval, je torej na strani potrošnika, so razložili na Banki Slovenije.

Kaj vse banka upošteva pri oceni, ali je nekdo kreditno sposoben ali ne?

Banke pri presoji o kreditni sposobnosti fizičnih oseb omejujejo minimalni standardi, ki jih morajo od začetka novembra upoštevati banke pri kreditiranju prebivalcev. Kot je znano, je Banka Slovenije pri potrošniških posojilih omejila odplačilno dobo, ki je lahko odslej največ sedem let, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Sklep o upravljanju kreditnega tveganja dodatno predpisuje, da mora banka vzpostaviti proces odobravanja kreditov, ki se razlikuje najmanj po vrsti dolžnika, viru denarnih tokov za poplačilo kredita (na primer dohodek kreditojemalca, dohodek, ki ga ustvarja financirano premoženje), višini izpostavljenosti in kompleksnosti produktov, so razložili na Banki Slovenije.

6. člen sklepa predpisuje, da mora banka pred odobritvijo vsakega kredita oceniti in analizirati pomembne dejavnike, ki omogočajo celovito oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke. Torej upoštevajo tudi povezave stranke z drugimi osebami, ki lahko vplivajo na njeno kreditno sposobnost, kot na primer vzdrževane družinske člane. "V notranjih aktih mora imeti predpisan minimalni obseg informacij, ki jih je treba pridobiti od stranke za ustrezno oceno kreditnega tveganja in so vključene v predlog za odobritev kredita," so pojasnili na Banki Slovenije.

8. člen sklepa opredeli zavarovanja. Določa, da mora banka kot primarni vir poplačila kredita upoštevati plačilno sposobnost dolžnika, kreditna zavarovanja za posamezen kredit pa predstavljajo sekundarni vir poplačila kredita. Banka mora ocenjevati kreditno kakovost osnovnega dolžnika oziroma osnovne izpostavljenosti ne glede na obstoj kreditnega zavarovanja. "Poleg vseh navedenih dejstev je treba poudariti, da mora banka sama učinkovito upravljati s kreditnim tveganjem in po potrebi, poleg minimalnih standardov, ki so zapisani v regulativi, izvajati tudi dodatne aktivnosti ob odobravanju z namenom, da optimalno upravlja s svojim kreditnim portfeljem," so poudarili na Banki Slovenije.

In kakšno je povpraševanje po kreditih po novih ukrepih?

Po mnenju Banke Slovenije je prezgodaj podajati kakršne koli zaključke, saj je ukrep minimalnih standardov začel veljati v novembru. "Na Banki Slovenije ves čas komuniciramo z bankami in intenzivno spremljamo podatke, ki nam jih posredujejo. Gre za ustaljen postopek," so poudarili. Nekatere slovenske banke se strinjajo, da je prezgodaj govoriti o vplivih, v drugih pa vendarle že opažajo upad povpraševanja.

Na slovenskih bankah navajajo: "Stranke so zaradi medijskega poročanja zmedene, saj niso prepričane, da so kreditno sposobne, še posebej tiste, ki imajo otroke", "Mnenja strank o ukrepu Banke Slovenije so mešana. V večini primerov, ki jih obravnavamo v banki, so stranke še vedno zadostno kreditno sposobne", "Z večjimi izzivi se srečujejo stranke, ki vzdržujejo več družinskih članov. V teh primerih poskrbimo za individualno finančno obravnavo, vendar v sklopu priporočil Banke Slovenije", "Opažamo, da so posamezniki, glede na aktualno dogajanje, prenehali preverjati možnost najetja kredita, čeprav bi verjetno lahko bili upravičeni do kredita", "Po sprejemu Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva beležimo velik porast vprašanj strank, ki želijo preveriti možnost najema posojila po uveljavitvi novih omejitev. Povprašujejo predvsem stranke, ki so pred nakupom nepremičnine ali drugih trajnih dobrin in so že plačale aro. V primeru, da je stranka že plačala aro in ni podala vloge za financiranje pri banki pred 1. novembrom 2019, mora namreč banka upoštevati nove dodatne kriterije pri odobravanju posojil, kar v praksi lahko pomeni izgubo že plačane are", "Pripravili smo več simulacij, s katerimi smo ocenili učinek uvedbe omejitev na sklepanje novih posojil. Najbolj se bodo zmanjšali krediti kreditojemalcem z dvema ali več vzdrževanimi člani ter podpovprečnimi dohodki, ki v bankah v večini primerov po novem ne bodo več mogli najeti posojila. Zmanjšanje novih posojil pa ne bo omejeno le na tiste s podpovprečnimi dohodki, temveč bodo po interni simulaciji dodatni kriteriji pri odobravanju posojil vplivali tudi na upad kreditne sposobnosti pri kreditojemalcih z vzdrževanimi člani ter s povprečnimi ali nadpovprečnimi dohodki".

Po kredit v tujino?

Lahko pa slovenski državljan seveda zaprosi za kredit v banki v tujini. "Vendar kot kažejo podatki finančnih računov, ki sicer ne omogočajo razlikovanja med bančnimi in nebančnimi viri iz tujine, je delež posojil iz tujine v vseh (bančnih in nebančnih) posojilih gospodinjstvom le okrog 2,4 odstotka, kar je manj kot v preteklih letih. Ugotovitve potrjujejo tudi podatki o geografskem izvoru bančnih posojil slovenskim kreditojemalcem iz Evropske centralne banke (ECB), da obseg bančnih posojil iz tujine od leta 2016 upada, prav tako se znižuje njihov delež v vseh posojilih," so razložili na Banki Slovenije. Slovenci sicer večino posojil v tujini sklenemo v sosednjih državah, v Avstriji in Italiji, sledi Nemčija.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!