Banka Slovenije pravi, da so se z okrevanjem gospodarstva izboljšali tudi pogoji poslovanja bank.

"V Banki Slovenije ugotavljamo, da se je ob veliki rasti cen stanovanjskih nepremičnin okrepilo predvsem tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga. Makroekonomsko in kreditno tveganje v zadnjih četrtletjih z okrevanjem gospodarstva postopoma slabita, a ob še vedno prisotnem tveganju glede nadaljnjega poteka epidemije ostajata povečani. Splošni nivo tveganj se torej nekoliko znižuje glede na naše ocene v preteklih nekaj kvartalih, hkrati pa se naša pozornost usmerja v nekoliko drugačna tveganja kot v bližnji preteklosti. V Banki Slovenije namreč opozarjamo, da se bančni sistem ob aktualnih izzivih sooča tudi z izzivom dolgoročne vzdržnosti dobičkonosnosti in spremembami, ki zahtevajo spremenjeno in jasno definirano strategijo delovanja," opozarjajo in dodajajo, da ob obsežnem ukrepanju ekonomskih politik odpornost finančnega sistema na sistemska tveganja ostaja razmeroma dobra.

Okrevamo, a določena tveganja ostajajo

V zadnjih četrtletjih evrsko in tudi slovensko gospodarstvo okreva, vračamo se na predkrizne ravni gospodarske aktivnosti. Vendar pa ob tem določena tveganja ostajajo, saj smo jeseni vstopili v nov val pandemije, ki je zaradi nizke precepljenosti v Sloveniji intenzivnejši kot v večini drugih članic evrskega območja, poudarja Banka Slovenije.

V okviru ECB denarna politika ostaja izrazito spodbujevalna, s čimer še naprej zagotavljamo obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam Evrosistema.

"Hkrati pa se ob spodbudnih rezultatih postopoma umikajo drugi ukrepi, ki smo jih v času zaostrenih razmer zaradi epidemije sprejemali za podporo gospodarstvu in za zagotavljanje finančne stabilnosti. Tako smo že v prvi polovici letošnjega leta ocenili, da sistemski ukrep ugodnejše regulatorne obravnave odlogov odplačil kreditnih obveznosti ni več potreben. Prav tako pa smo se na podlagi poglobljenih analiz in skladno z odločitvami, ki smo jih sprejeli tudi na evropski ravni, pred kratkim odločili, da ne bomo podaljšali makrobonitetnega ukrepa, s katerim smo bankam in hranilnicam v zaostrenih gospodarskih razmerah do konca septembra omejili razdelitev dobičkov, lizing družbam pa pri tem priporočili zmernost," pravijo. 

To so ključna tveganja za bančni sistem

Makroekonomsko tveganje se z gospodarskim okrevanjem zmanjšuje, ob negotovosti zaradi novega vala okužb, ki lahko upočasni okrevanje, pa ostaja povečano. 

Z gospodarskim okrevanjem v ospredje znova stopa tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin. Trenutno velika rast cen stanovanjskih nepremičnin bi se namreč lahko nadaljevala tudi v prihodnje, saj je v ozadju hitre rasti cen preplet strukturnih dejavnikov, ki se kopičijo že dlje časa in na katere centralne banke nimajo vpliva. 

Med ključnimi tveganji v bančnem sistemu ostaja tudi kreditno tveganje. Z okrevanjem gospodarstva in vnovičnim odplačevanjem večine odloženih posojil se je to sicer zmanjšalo, vendar zaradi negotovosti in pričakovanja povečanega pritoka nedonosnih terjatev po poteku podpornih ukrepov ostaja povečano. 

Dohodkovno tveganje ostaja povečano, saj Banka Slovenije kratkoročno kljub pozitivnim trendom pri posojilih nebančnemu sektorju ne pričakuje večjih premikov pri ustvarjanju obrestnih prihodkov bank.

Kakšna je odpornost bank?

Odpornost bančnega sistema v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti ostaja dobra. Dobiček pred obdavčitvijo je bil do julija 2021 visok in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povišal za skoraj 90 odstotkov. "Ključni dejavnik visokega dobička pred obdavčitvijo pa je dejstvo, da je večina bank neto razgradila oslabitve in rezervacije. Čeprav je dobičkonosnost bank za zdaj visoka, je njena vzdržnost v prihodnje negotova, s tem pa tudi možnosti za krepitev kapitala in vzdrževanje stabilne kapitalske ustreznosti," so razložili. 

"Ob tem v Banki Slovenije opozarjamo na dejstvo, da ob postopnem znižanju splošne ravni tveganj v ospredje znova stopajo strukturna neskladja, ki se odražajo v bilanci bančnega sistema. Dolgoročna vzdržnost dobičkonosnosti je ob prevladujočem poslovnem modelu bančništva, ki je na relativno majhnem trgu univerzalen, kljub postopni konsolidaciji bančnega sistema na preizkušnji. Pandemija je tudi pokazala, kako pomembno je izkoristiti priložnosti digitalnega poslovanja in drugačnih prodajnih kanalov. Precej možnosti uporabe novih tehnologij sicer še vedno ostaja neizkoriščenih. Vse pomembnejša pa postaja tudi zelena agenda, ki je po umiritvi razmer zaradi pandemije spet v ospredju: banke lahko pomembno prispevajo k zeleni preobrazbi gospodarstva. Vse to od bank zahteva spremenjeno in jasno definirano strategijo delovanja," so zaključili v Banki Slovenije.