"Da bi okvir za javnofinančne izdatke v prihodnjih letih zdržal, je treba zagotoviti, da za sanacijo bank niso potrebne dodatne naložbe, dokapitalizacije, s čimer bi se ta okvir podrl," je dejal finančni minister Dušan Mramor. Z zakonskim predlogom se po njegovih besedah v slovenski pravni red dokončno prenaša evropska direktiva, ki vzpostavlja bančno unijo in na enoten način predpisuje, kako se rešujejo banke.

Predlog pristojnost organa za reševanje bank dodeljuje Banki Slovenije, ki mora vzpostaviti ustrezno notranjo organizacijo. Določa tudi pogoje za reševanje. Kot je navedel minister, mora biti za reševanje bank kumulativno izpolnjenih več pogojev: da banka propada ali bo verjetno propadla, da niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad banke v ustreznem roku verjetno odpravljeni, in da so ukrepi za reševanje potrebni zaradi zaščite javnega interesa.

Predlog zakona nadalje določa načela reševanja, ki jih Banka Slovenije kot pristojen organ upošteva pri uporabi instrumentov za reševanje. Izgube banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo delničarji, nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev pri reševanja v običajnem insolvenčnem postopku.

Predlog tako jasno povzema tako imenovano načelo bail-in, po katerem so bili razlaščeni lastniki in imetniki podrejenih obveznosti v nato podržavljenih bankah konec leta 2013. Tega je Evropska komisija avgusta 2013 oblikovala v smernicah o državni pomoči bankam v okviru reševanja finančne krize, ti pa so predmet spora med razlaščenci in državo, o katerem bo po pričakovanjih do konca leta odločilo ustavno sodišče.

Po predlogu se vodstvo banke v postopku reševanja praviloma zamenja, odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke pa se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti. Noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, zajamčene vloge pa so v celoti zaščitene.

Za kritično banko bo morala Banka Slovenije pripraviti načrt reševanja, v katerem bo morala oblikovati oceno rešljivosti. Za reševanje je možnih več instrumentov (odpis in konverzija kapitalskih instrumentov, prodaja poslovanja, ustanovitev premostitvene banke, izločitev sredstev, odpis in konverzija kvalificiranih obveznosti).

Opredeljeno je tudi financiranje reševanja. Če sredstva iz sistema jamstva za vloge ne bodo dovolj, se bodo dodatna zagotavljala v okviru sheme za financiranje reševanje, kjer je določen mehanizem zbiranja predhodnih in izrednih prispevkov bank.

Urejena tudi likvidacija in stečaj

Z zakonskim predlogom se urejajo tudi postopki prisilnega prenehanja banke, in sicer postopek prisilne likvidacije in stečajni postopek. Tudi pri prisilni likvidaciji banke se lahko uporabi več instrumentov, njen cilj pa je, da se zaključi poslovanje banke na urejen in nadzorovan način. Po zaključku postopka prisilne likvidacije banke sledi njen stečaj.

Primer likvidacije sta denimo Factor banka in Probanka, ki sta se februarja pripojili Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slednja naj bi imela po pisanju Siol.net zaradi pripojitve omenjenih bank med 40 in 50 milijoni evrov dodatne izgube, zato naj bi upravni odbor DUTB predhodno menil, da se pripojitev lahko izvede le, če bo država ustrezno dokapitalizirala DUTB.

Mramor je danes opozoril, da je Evropska komisija za Probanko odobrila dokapitalizacijo v višini 236 milijonov evrov, za Factor banko pa v višini 285 milijonov evrov. Dokapitalizaciji nato nista bili izvedeni v celotnem znesku, v primeru Probanke je bila za 60 milijonov evrov nižja, pri Factor banki pa za 16 milijonov evrov nižja, skupaj sta bili torej nižji za 76 milijonov evrov.

"S prenosom obeh bank na DUTB se ocenjuje, kakšna je vrednost sredstev in obveznosti in ali je treba od teh 76 milijonov evrov določen del dokapitalizirati. Ko bo to ocenjeno in potrjeno s strani revizorja, bomo videli, kje smo. Po prvih ocenah bo potrebnih manj sredstev, kot je bilo prvotno predvideno," je pojasnil minister.