Želje Evropske centralne banke (ECB), da bi z dajanjem dodatnega denarja v obtok in zniževanjem obrestnih mer spodbudila povpraševanje in gospodarsko ter kreditno rast, se v praksi zaenkrat ne uresničujejo, je poudaril direktor Združenja bank Slovenije France Arhar in navedel, da se je lani na evropski ravni še vedno končalo z upadom obsega posojil.

Po drugi strani so ob tovrstni denarni politiki banke v Evropi visoko likvidne. Cena denarja se posledično niža, tako v primeru, ko banke zbirajo svoje vire, kot tudi v primeru, ko same plačujejo obresti, ki so za vloge postale simbolične. Zaradi takšnih obresti se zelo skrajšuje tudi ročnost vlog, kar za banke ni dobro, je pojasnil.

Hkrati v bankah narašča tako imenovano finančno premoženje, kar pomeni, da banke investirajo v državne papirje, delnice in različne druge papirje, zato na kapitalskih trgih njihova vrednost raste. "Posledično se vrednosti povečujejo tudi v bankah, vendar je proces zelo tvegan. Kakor hitro se dodajanje denarja ustavi, bo prišlo tudi do obratnega procesa," je opozoril.

Kriza je zaradi izkušenj določene posledice pustila tudi pri investitorjih. "Premislek o investiciji je postal bolj argumentiran, bolj analitičen. Mi bo s produktom, v katerega investiram, uspelo v konkurenci? Bom ustvarjal dovolj pozitiven rezultat, da bom s pomočjo njega odplačeval ta kredit?" je ponazoril.

Obenem, ko so se standardi za odobravanje kreditov zaostrili v bankah, so se po njegovem mnenju tudi pri investitorjih samih, ki razmišljajo, kaj se jim izplača in kaj ne. "Generalno gledano je po vsej Evropi tovrstno agregatno povpraševanje pri investitorjih in potencialnih dolžnikih na nižji ravni," je povedal.

Evropska unija meni, da banke nimajo posluha za mala in srednja podjetja, zato si predvsem komisar za kapitalsko unijo Jonathan Hill prizadeva za ustanovitev enotnega evropskega kapitalskega trga, da bi podjetja prišla do ustreznih finančnih virov z izdajo obveznic, je pojasnil. Sprašuje se, katera so podjetja, ki danes ne dobijo kreditov v bankah. "To pomeni, da so to podjetja z vprašljivo boniteto," je ocenil.

Trenutna politika ECB po njegovi oceni pozitivno vpliva na zadolževanje držav in servisiranje javnega dolga. "Izdatki za obresti za obstoječi dolg se bistveno znižujejo. A celotna zadolžitev kaže varljivo sliko - kot da je to rezultat tvojih prihrankov, v resnici pa je to eden od rezultatov takšne denarne politike," je dejal in opozoril, da je to zelo nevarna potuha državam.

"Nekatere prepričuje, da se ne izplača varčevati, da se je treba naprej zadolževati, vendar sam nisem tega mnenja, ker je vprašanje, do kdaj bo takšna zgodba trajala," je povedal. Če se cena nafte zviša na raven, kjer je že bila, na primer pri 100 dolarjih za sod, se bo inflacija zvišala hitreje kot ob takšni politiki, je pojasnil in dodal, da bi posledična sprememba denarne politike ECB predstavljala tveganje za banke in države.

"Trenutni eksperiment nima primere v novejši zgodovini. Njegovi rezultati so lahko zelo vprašljivi," je dejal Arhar, ki meni, da v tej luči ne gre primerjati ZDA in Evrope. Ameriške korporacije so velike in se običajno financirajo prek kapitalskega trga, vloga bank pri njihovem financiranju pa je bistveno manjša kot v Evropi. Zaležejo namreč za četrtino potreb gospodarstva, medtem ko v Evropi ta delež doseže od 70 do 80 odstotkov. Za Evropo so tudi bolj značilna mala in srednja podjetja, je pojasnil.

Situacija bankam zato povzroča velike težave. Neto obrestni prihodki v bankah so se v Sloveniji lani znižali, prav tako dohodek, "ker enostavno ni novega posla, nove rasti". Možnosti, da bi banke začele prebivalcem zaračunavati hrambo denarja na računih, ne vidi, prav tako meni, da rešitev ne more biti v zvišanju stroškov za vodenje računa. S tem bi po njegovi oceni dobile premalo. "Cena bi se morala drastično dvigniti, vendar ni realno pričakovati, da bi za vodenje računa zaračunali 15 evrov," je povedal.

Pozitiven učinek trenutne denarne politike v območju evra sicer vidi v nižji vrednosti evra glede na dolar, kar koristi izvozu Evrope, ker se njeno blago poceni. "Ta plat je prav gotovo pozitivna, ker je tečaj - sploh v majhnih gospodarstvih, kot je slovensko - običajno prva cena," je še pojasnil. Če se pri cenah energije ne bo nič spremenilo, pričakuje, da bo trenutna politika ECB vztrajala še letos in verjetno tudi drugo leto. "Ampak težko je biti prerok," je dejal in spomnil na negotovosti, s katerimi se sooča svet.