Nizozemski politik Geert Wilders, katerega skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) vodi po anketah, je kot eno od prioritet v primeru zmage na volitvah navedel odhod iz "totalitarne" Evropske unije. Ne boji se niti vodja Severne lige Matteo Salvini, ki pravi, "če je to Evropa, je bolje biti sam kot v slabi družbi". V Italiji sta celo dve evroskeptični stranki; Gibanje petih zvezd je pretekli vikend slavilo na lokalnih volitvah.

"Francija ima na tisoče več razlogov za izstop iz Evropske unije kot Velika Britanija," je poudarila vodja Nacionalne fronte Marine Le Pen. "Odhod Velike Britanije bi dokazal, da je mogoče živeti izven Evropske unije," je dodala političarka, ki vodi v anketah za prvi krog predsedniških volitev v Franciji leta 2017. No, namesto frexita ima v mislih bolj sporazumni odhod iz Unije, o katerem bi odločali na referendumu.

V nemški domoljubni stranki AfD pravijo, da se sicer bojijo "gospodarske katastrofe" po brexitu, a obenem vidijo priložnost za reformo Unije. Zavzemajo se, da bi se državnim vladam vrnilo suverenost. Vodja avstrijske Svobodnjaške stranke (FPOe) Heinz-Christian Strache trdi, da "ljubi Evropo", ki pa jo želi "spremeniti od znotraj, tako da bi lahko izbiral a la carte", torej samo, kar bi mu odgovarjalo. 

Madžarski premier Viktor Orban medtem poziva Britance h glasovanju proti brexitu, kar je sicer presenetljivo od politika, ki stalno nasprotuje Bruslju. A je realen in premišljen. Madžarska ima - tako kot druge države srednje Evrope, kjer je evroskepticizem tudi vse močnejši - veliko koristi od evropske finančne podpore. "Brez Evropske unije Madžari ne bi imeli ne gospodarske ne politične prihodnosti," pa je do njih kritičen Werber Fasslabend iz avstrijskega inštituta za evropsko politiko in varnost.

Slovenski politiki proti brexitu

Slovenski finančni minister Dušan Mramor je pojasnil, da bi morala Slovenija v primeru brexita plačevati več v evropski proračun, približno 21 milijonov letno, hkrati pa bi dobila iz njega za približno 50 milijonov evrov manj. Želi si, da bi Velika Britanija ostala del Evropske unije, "saj bi v dobršni meri stabiliziralo razmere v času, ko se evropsko gospodarstvo pobira, rast povečuje, brezposelnost pa zmanjšuje".

Tudi predsednik Borut Pahor si želi, da bi se Britanci odločili za obstanek v Uniji. Po njegovih opozorilih se bo v primeru brexita začelo hitro in nepredvidljivo razvrščanje držav znotraj Unije. Prepričan je, da bodo bolj tradicionalne in bolj razvite članice potegnile bistveno bolj skupaj, kot so doslej. Spremembe pa je po njegovem mnenju pričakovati, tudi če se Britanci ne bodo odločili za odhod.

Premier Miro Cerar si "želi močne Evropske unije in v njej močne in učinkovite Velike Britanije", zato podpira, da "Velika Britanija ostane skupaj z nami v evropski družini". Tako kot Pahor meni, da bi brexit lahko vzpodbudil nadaljnje dezintegracijske procese v Uniji in verjetno bi se še kakšna država začela spogledovati z možnostjo, da zahteva zase posebne ugodnosti. "To ne bi bilo dobro," je opozoril.