Po besedah britanskega poslovneža Richarda Bransona je njegovo podjetje Virgin Group od glasovanja o brexitu izgubilo približno tretjino vrednosti. "Nismo na slabšem kot ostali, ampak ocenjujem, da smo izgubili približno tretjino vrednosti," je dejal za Good Morning Britain.

Boji se, da gre Velika Britanija v propad, da sledi recesija, da banke ne bodo več posojale denarja. Meni, da bi morali razpisati nov referendum, zdaj ko so ljudje videli posledice izstopa in vpliv na gospodarstvo. "Gremo v propad. Mislim, da ljudje niso vedeli, kakšno ceno bomo plačali," je opozoril.

Po njegovih besedah je njegovo podjetje odpovedalo zelo velik posel, ki bi prinesel okoli 3000 novih delovnih mest. Za Guardian je razkril, da se je srečal s kitajskimi poslovneži, ki so pred brexitom veliko vlagali v Veliki Britaniji, zdaj pa so preklicali nekatere posle. "Poslovneži nočemo, da bi politiki izničili naše trdo delo. In ravno to se je zgodilo," je poudaril. "Posledice bodo grozljive," je dodal.

Od referendumske odločitve Britancev je po poročanju Bloomberga izpuhtelo okoli 3600 milijard ameriških dolarjev premoženja v delnicah. Posledice so najbolj občutili evropski milijarderji, 92 jih je po poročanju portala v dveh dneh skupaj izgubilo 196,2 milijarde dolarjev premoženja. Med Američani sta v ponedeljek največ izgubila Bill Gates in Mark Zuckerberg, prvi 1,8 milijarde, Zuckerberg pa 1,6 milijarde.

Investitorji se zdaj za pomoč obračajo na centralne banke. Britanska centralna banka je komercialnim bankam zagotovila novih 3,1 milijarde funtov (3,7 milijarde evrov) sredstev za krepitev bilanc v času šoka zaradi izglasovanega izstopa države iz Evropske unije. Skupno je centralna banka tako bankam v treh operacijah refinanciranja okoli referenduma o brexitu namenila že več kot devet milijard funtov.

V indeksiranih dolgoročnih repo operacijah lahko banke, gradbena podjetja in posredniki ponudijo premoženje, kot so hipotekarna posojila, centralni banki v zameno za denar, ki ga vrnejo čez šest mesecev. To bankam in širšemu finančnemu sektorju pomaga prebroditi obdobja tržnih turbulenc oziroma obdobja, ko bi lahko nastopil posojilni krč.

Dogajanje na borzah se umirja

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se medtem včeraj večinoma zvišali, potem ko so v petek in ponedeljek po odločitvi britanskih volivcev zabeležili velike padce. Rahlo sta okrevala tudi tečaja evra in funta.

Tudi azijske borze se pobirajo po strmih padcih. Optimizem na borzne trge vrača srečanje, kjer so se japonski premier Šinzo Abe, japonski minister Taro Aso in prvi mož japonske centralne banke Haruhiko Kuroda pogovarjali o možnih preventivnih ukrepih, ki bi ublažili morebitne posledice brexita.

Tudi naftni trgovci so nekoliko pozabili na šok zaradi brexita in se usmerili bolj na druge dejavnike, ki vplivajo na ceno črnega zlata. Cena surove nafte se je v azijskem trgovanju še podražila. Tako naftni trg sledi rasti kapitalskih trgov, kjer se je med vlagatelji umirila zaskrbljenost zaradi učinkov brexita.

Obama svari pred histerijo

Ameriški predsednik Barack Obama sicer opozarja pred mednarodno "histerijo" po odločitvi o brexitu. "Po glasovanju o brexitu se je pojavilo nekaj histerije, da je propadel Nato, da razpada čezatlantsko zavezništvo in da vsaka država vleče v svojo smer. To se ne dogaja," je poudaril v pogovoru za ameriško radijsko postajo National Public Radio.

Izid referenduma po njegovem mnenju odraža spremembe in izzive, ki jih je prinesla globalizacija. Gre tudi za odziv na hitro rastočo Evropsko unijo, ki je "napredovala prehitro in brez potrebne mere konsenza".

Evropa čaka

Evropski voditelji medtem pričakujejo, da bo britanska vlada namero o izstopu čim prej objavila. Prej se ne bodo začeli pogajati. Premier David Cameron je vseeno ponovil, da bo postopek po 50. členu lizbonske pogodbe sprožil novi britanski premier, ki bo predvidoma imenovan do 2. septembra.