Britanska centralna banka Bank of England je nedavno ocenila, da bi lahko banke in druga finančna podjetja že takoj po dejanskem izstopu Združenega kraljestva iz Unije začela aktivnosti za selitev približno 10.000 delovnih mest v območje z evrom. Selitev proizvodnje oziroma spremembo naložbenih načrtov napovedujejo tudi v predelovalnem sektorju.

Evropski bančni organ (Eba) na podlagi poglobljene analize Eba medtem ocenjuje, da številne banke v Uniji niso ustrezno pripravljene na najbolj negativen scenarij. Predvsem če bi zaradi propada pogajanj in pomanjkanja politične volje Velika Britanija konec marca 2019 izstopila iz povezave brez ustreznega dogovora o pogojih izstopa, prehodnem obdobju za blažji in bolj nadzorovan prehod na novo realnost ter o prihodnjih gospodarskih, finančnih, administrativnih in varnostnih odnosih.

Velika Britanija in EU sta sicer v preteklih mesecih dosegla dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020. Takrat naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju Unije. Še vedno medtem ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko.

V vsakem primeru bo ločitveni sporazum veljal šele, ko se bosta uskladili o vsem in časa zmanjkuje tudi zaradi izrazite notranje neenotnosti na Otoku. Kakšna pa bo oblika nadaljnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom in kako prosti bodo tokovi blaga, kapitala in ljudi med Otokom in Unijo, medtem ni znano. Po pričakovanjih bo sicer prav področje finančnih storitev eden najtrših orehov. A zelo verjeten scenarij je, da bodo banke s sedežem v Veliki Britaniji izgubile tako imenovan enotni potni list za opravljanje finančnih storitev po celotni EU, kar pomeni, da se bodo morale vsaj delno preseliti v eno od prestolnic sedemindvajseterice, da bi nemoteno nadaljevale dosedanje aktivnosti.

"Finančna podjetja ne smejo kot samoumevno jemati, da se zanje nič ne bo spremenilo oziroma se ne smejo nanašati na za zdaj še neuresničene politične dogovore in javne ukrepe," je bil jasen prvi mož Ebe Andrea Enria. Dodal je, da morajo banke proučiti in nasloviti tveganja in svojo sposobnost za odgovor nanje.

Banke bi tako morale prepoznati vse kanale, po katerih popolni brexit lahko negativno vpliva nanje, in se ne ustaviti le pri učinkih pretresov na finančnih trgih. Poskrbeti bi morale, da bodo imele vse ustrezne licence bančnih nadzornikov za nastopanje na enem in drugem trgu, ustrezne mehanizme korporativnega upravljanja v v prihodnje ločenih finančnih jurisdikcijah, ustrezen dostop do finančne infrastrukture na obeh območjih ter razrešiti pravna vprašanja glede obveznosti, ki jih imajo britanske banke na celini in celinske banke na Otoku. Jasna mora biti tudi njihova komunikacija s komitenti glede učinkov morebitnega "trdega" brexita.

Vprašanja prihodnjih poslovnih odločitev finančnih ustanov v londonskem Cityju se je v govoru na konferenci o skupni evropski valuti evro v Dublinu dotaknila tudi generalna direktorica IMF Christine Lagarde. Opozorila je, da se mora evrsko območje pripraviti na množičen prihod finančnih ustanov finančnih ustanov iz Cityja v finančna središča evrskih držav. "Ključno se je z vidika regulative in nadzora pripraviti na množičen prihod tistih ustanov, ki se bodo odločile za selitev z Otoka v celinsko Evropo in na Irsko," je opozorila.