Brexit prinaša veliko mero negotovosti glede gospodarskih in političnih razmer v evropskem prostoru. Daljši proces izstopanja bo imel po pričakovanju mednarodnih institucij negativne posledice tako za Evropsko unijo kot za Združeno kraljestvo.

Na slovensko gospodarstvo bo odločitev za izstop vplivala predvsem posredno, saj bi predvideno znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivalo na manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah, navajajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Gospodarska rast evrskega območja je bila v drugem četrtletju po pričakovanjih nižja kot v predhodnih četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih se je aktivnost aprila nekoliko povečala, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa že nekaj mesecev stagnira.

Razmere na trgu dela pa se izboljšujejo in pozitivno vplivajo na zasebno potrošnjo, ki bo po napovedih mednarodnih institucij ostala glavni dejavnik gospodarske rasti tudi v letošnjem letu. Cene nafte in surovin se zvišujejo, vendar so še precej nižje kot v preteklih letih.

V Sloveniji se je na začetku drugega četrtletja večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti nadalje povečala. Ob ugodnih gibanjih stroškovne konkurenčnosti in tujega povpraševanja se je nadaljevala rast izvoza blaga in obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek v večini ostalih tržnih storitev pa se v zadnjih mesecih ni povečal.

Razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Naraščanje števila delovno aktivnih se je nadaljevalo tudi aprila. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu. V večini dejavnosti ostajajo ugodni tudi obeti za rast zaposlenosti.

Konkurenčnost menjalnega sektorja se je nadalje izboljšala, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene tuji konkurenci. Izboljšanje je bilo posledica visoke rasti produktivnosti, ki je omogočila izboljšanje konkurenčnega položaja menjalnega sektorja in hkrati tudi rast plač.

Na bančnem področju se je zmanjševanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem nadalje umirjala. Upadanje obsega kreditov podjetjem in nefinančnim institucijam se je v zadnjih mesecih stabiliziralo, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje.

Precej se je umirilo tudi neto razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij v tujini, ki povečujejo obseg najetih kratkoročnih kreditov. Delež nedonosnih terjatev se je še znižal in je konec aprila znašal osem odstotkov.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno sicer nekoliko znižali, kar je bila predvsem posledica nižjih prilivov iz proračuna Evropske unije.

Medtem se izboljšanje gospodarskih razmer kaže v rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, dohodnine in DDV. Še bolj pa so se medletno znižali odhodki predvsem zaradi nižjih investicij v povezavi z začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU, kjer prihaja tudi do zamika pri začetku črpanja.