Slovenija je vse do vstopa zmanjševala zaostanek v gospodarski razvitosti za Evropsko unijo. Takrat je bil bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardih kupne moči za 14 odstotkov nižji od povprečja in se je do predkriznega leta 2008 še zmanjševal. Po izbruhu krize pa se je zaostanek povečal in je še danes večji kot ob vstopu.

BDP na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji je bil leta 1995 za 26 odstotkov nižji od evropskega povprečja. Iz leta v leto se je krepil. V letu 2002 je za evropskim povprečjem zaostajal za 18 odstotkov, v letu 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, za 14 odstotkov, v predkriznem letu 2008 pa za 11 odstotkov, kar je bil sicer tudi najmanjši zaostanek doslej. Kriza je Slovenijo zajela v letu 2009. Takrat je BDP na prebivalca v standardih kupne moči za povprečjem EU zaostajal za 15 odstotkov, nato za 17 odstotkov, v letu 2012 je bil pri 19 odstotkih.

Glavni razlog, da je Sloveniji "pošla sapa", je bil v močnejšem padcu BDP kot v drugih državah članicah Unije. Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, je vse od leta 1995 po standardih kupne moči nad povprečjem EU, enako velja za Francijo, medtem ko je Italija v letu 2013 začela zaostajati za evropskim povprečjem.

Slovenija je leta 2004 v primerjavi s Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko, ki so v EU vstopile istega leta, po BDP na prebivalca v standardih kupne moči imela najboljše izhodišče. Za povprečjem Unije je zaostajala za 14 odstotkov, druge države so zaostajale bolj - Poljska za 51 odstotkov, Češka za 21 odstotkov, Slovaška za 44 odstotkov, Madžarska pa za 38 odstotkov. V letu 2014 je od omenjenih držav Češka prehitela Slovenijo, ostale države pa še vedno zaostajajo.