Inflacija je visoka – oktobra je tudi v Evropi znova zrasla in močno presega cilj dveh odstotkov – v evroobmočju je dosegla 4,1 odstotka, pri nas je ta delež manjši in je na letni ravni pri treh odstotkih. Cene proizvodov in storitev v zadnjih mesecih naraščajo, evro pa izgublja vrednost in stanovanjski krediti so poceni. Zakaj so posojila ugodna in do kdaj bo tako?

Na ceno zadolževanja vplivajo številni dejavniki, med drugim inflacija, brezposelnost, obrestne mere, devizni tečaji in tako dalje. Pomembno vlogo igra denarna in obrestna politika, ki jo vodijo centralne banke pri zasledovanju svojih ciljev za vzdržnost, in v evroobmočju si je Evropska centralna banka (ECB) v zadnjih letih prizadevala vzdrževati inflacijo pri okoli dveh odstotkih. A vmes je posegla pandemija covida-19, ki je spodbudila niz negativnih vplivov, zaradi katerih so nastala odstopanja od cilja inflacijskih gibanj in zagotavljanja stabilnosti cen.

Na podlagi komentarjev analitikov in poznavalcev v ECB pričakujejo, da je trenutno povišana inflacija prehodne narave in da bi se lahko rast cen v prihodnjem letu začela umirjati. Tako ostaja ključna obrestna mera v evrskem območju na nič odstotkih, kar je rekordno nizko. Pred nedavnim so tudi odločili, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo in srednjeročno ne približajo ravni dovolj blizu dveh odstotkov.

Za zdaj vse kaže, da je inflacija prehodne narave in da se ECB ne bo odločila za dvig ključnih obrestnih mer, mirijo poznavalci. Če pa bi se izkazalo, da bi se zaradi višje inflacije morala zaostriti monetarna politika, bi se lahko posledično dvignile obrestne mere in bi se povišali stroški zadolževanja, opozarjajo v Združenju bank Slovenije. Omenjeno bi se lahko sicer zgodilo tudi z zamikom in ne čez noč, so dodali.

Obenem je treba pri višji inflaciji in podražitvah življenjskih dobrin upoštevati kupno moč, ki je manjša, če se istočasno ne povišajo plače. "Če se rast osebnih dohodkov ne prilagaja inflaciji ob vseh ostalih nespremenjenih pogojih (tudi ob nespremenjeni višini obrestnih mer), se zmanjšuje razpoložljiv dohodek prebivalstva," so razložili v Združenju bank.

Glede napovedi, kaj sledi, pa so previdni. "Ne glede na navedeno in trenutno znano ni mogoče z gotovostjo in resno napovedovati prihodnjih gibanj cen zadolževanja na področju stanovanjskih kreditov oziroma kreditov nasploh," so poudarili. Kako bo v prihodnje, bo torej pokazal čas, čeprav v evropskih centralnih bankah zadnje mesece mirijo, da je inflacija začasna in da se bodo cene predvidoma umirile v prihodnjem letu.

Stanovanjska posojila so ugodna in rastejo. Ampak ali si jih lahko privoščijo samo premožnejši?

Na rast posojil lahko v normalnih razmerah do neke mere gledamo pozitivno, če predpostavljamo, da gre denar v obtok, da se z njim vlaga in da pridobiva vrednost. In podatki Banke Slovenije kažejo, da se je kreditiranje gospodinjstev avgusta 2021 okrepilo – predvsem je bilo več stanovanjskih in nekaj manj potrošniških posojil. V zadnji publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank sicer opažajo nekoliko povečano kreditno tveganje predvsem pri potrošniških posojilih. Vseeno je situacija očitno stabilna in ne preveč skrb vzbujajoča, zato denimo tudi niso podaljšali ukrepa možnosti odloka posojil in je treba zdaj znova redno odplačevati obroke.

Medtem ostajajo po mnenju bank in gospodarstvenikov sporne omejitve pri kreditiranju gospodinjstev glede na dohodek, ki zdaj veljajo že dve leti. Med drugimi si za sprostitev omejitvenega ukrepa prizadevajo v Združenju bank. "Že večkrat smo izpostavili, da so negativni učinki makrobonitetnega ukrepa zelo poudarjeni ne le v bančnem sektorju, ampak tudi v malem gospodarstvu in v velikih podjetjih," so poudarili.

"Ukrep Banke Slovenije sodi med najstrožje ukrepe v Evropi. Eden od navedenih razlogov Banke Slovenije ob sprejetju ukrepa je bilo tveganje zaradi potencialnega poslabševanja razmer na trgu dela, povezanega s posledicami pandemije. To je bilo zaradi ukrepov države zelo omejeno ob dejstvu, da smo zdaj, ko se zdravstvena kriza še ni povsem iztekla, na tako nizki stopnji brezposelnosti, kot je še nismo imeli," so izpostavili.

Zato pričakujejo, da "bo centralna banka vendarle ocenila, da je sedaj primeren čas za razmislek o ukinitvi omejitvenega ukrepa, upoštevajoč spremenjene razmere in dejstvo, da se niso uresničila tveganja, ki jih je centralna banka takrat izpostavljala. Tudi evropske institucije opozarjajo, da je dozorel čas, da se ta del regulative spremeni na način, ki bo zagotovil enotnejše razmere za poslovanje."

Banka Slovenije sicer poroča o porastu neplačnikov pri potrošniških posojilih, a je po navedbah Združenja bank treba vedeti, "da se stanje teh posojil krči in da nominalno ni prišlo do poslabšanja. In nenazadnje, znano je, da stanovanjska posojila rastejo, je pa vprašanje, ali makrobonitetni ukrep ne pripomore k nadaljnjemu razslojevanju v družbi."

Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh zaposlenih, imajo sedaj zelo majhno kreditno sposobnost. "Zato rast zelo poceni stanovanjskih posojil ne pomeni nujno, da lahko do njih dostopajo povprečni Slovenci, temveč da ima dostop do njih le manjša skupina nadpovprečno premožnih, ki lahko izkorišča čas rekordno nizkih obrestnih mer. Zato banke in tudi drugi sektorji gospodarstva ocenjujejo, da bi bilo dobro makrobonitetni ukrep umakniti," so poudarili v Združenju bank.

Kaj je bolje, posojilo s spremenljivo ali fiksno obrestno mero?

V današnjih časih je pred najemom sicer predvsem smotrno temeljito razmisliti o vrsti in pogojih kredita. Višja inflacija lahko namreč negativno vpliva predvsem na posojilo s spremenljivo obrestno mero, ki se obračunava na določeno obdobje in ki je lahko ob spremembi bodisi nižja bodisi višja. Če je vezana na Euribor, ki se v današnjih časih povečuje, lahko pride do občutnejšega povišanja in se lahko posledično poviša mesečni obrok posojila.

Zato posojilo s spremenljivo obrestno mero trenutno morda ni najugodnejša izbira, ki bo dolgoročno gledano tudi najcenejša, saj se lahko v prihodnje izkaže za dražjo možnost. Tako lahko sklepamo, da je ob visoki inflaciji za vsak primer vendarle bolje vzeti posojilo z nespremenljivo obrestno mero z daljšim rokom odplačevanja. Ob najemu posojila se je sicer v vsakem primeru pametno posvetovati z bančnim svetovalcem, ki bo znal svetovati, katera rešitev je najboljša za vas, posojilo s spremenljivo ali nespremenljivo referenčno obrestno mero.

Nepremičnine naj bi se še dražile ali vsaj obdržale ceno, dražja tudi gradnja

Medtem ko so stanovanjska posojila poceni, pa ceno vzdržujejo in se še dražijo nepremičnine. Cene rastejo po vsej Evropi in v Sloveniji je medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju za skoraj dve odstotni točki presegla evropsko povprečje. Pri nas gre sicer predvsem za vpliv praviloma večjega povpraševanja od ponudbe in poznavalci pravijo, da bodo cene upadle zgolj, če se bo povečala ponudba in bistveno zmanjšalo povpraševanje. In seveda obratno – cene bodo še naraščale, če bo povpraševanje še naprej presegalo ponudbo. Na rast cen seveda vpliva tudi finančna kriza, ki lahko poceni nepremičnine, a – kot rečeno – gospodarstvo se pobira, brezposelnost je nizka in inflacija naj bi bila začasna. Tako za zdaj vse kaže, da se bo rast cen stanovanjskih nepremičnin vsaj na najbolj zaželenih lokacijah nadaljevala tudi v prihodnje.

Obenem se draži tudi gradnja in razlogov za to je več. Cene vhodnih surovin so sledile dogajanju po svetu in se praviloma dvignile po vsakem zastoju dobaviteljskih verig, še posebej globalnem. Omenjeno je v zadnjem primeru posledica pandemije covida-19, gradbinci se soočajo z velikimi težavami z dobavami in tudi z zavračanji naročil. Zaradi zapoznelih učinkov pandemije in posledično zmanjšane proizvodnje na svetovnih trgih primanjkuje polimerov (materiala za plastične izdelke), zaradi vnovične gospodarske rasti na Kitajskem je znova tudi izrazito povečano povpraševanje po jeklenih proizvodih.

Industrija, ki proizvaja ključne materiale, proizvode in surovine za gradbeništvo, je bila v nasprotju z gradbeno dejavnostjo omejena v svojem delovanju, in sicer vse od Evrope in Amerike do Azije. Zaloge, ki so jih gradbeni veletrgovci imeli v svojih skladiščih, so ob minimalno moteni gradbeni dejavnosti pošle, novih ni bilo zaradi delno zaustavljene globalne proizvodnje materialov in surovin po vsem svetu. Povpraševanje je preseglo ponudbo, kar se je odrazilo tako v skoku cen kot tudi v dobavnih rokih. Cene v gradbeništvu se bodo po ocenah analitikov umirile po vzpostavitvi normalnih razmer, kakršne so bile pred pandemijo. Če pa se bo pandemija nadaljevala, se bodo problemi samo še stopnjevali, kar ne predstavlja ravno najboljše napovedi tako za gradbeno branžo kot tudi za ostale z njo povezane storitve, je pred časom opozoril direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Gregor Ficko. Več o gibanju cen v gradbeništvu si lahko preberete v spodnjem članku:

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!