
"V Banki Slovenije ocenjujemo, da bi ob prisotnosti dodatnega elementa preverjanja video elektronsko identifikacijo novih komitentov oz. stranke lahko dovoljevali za potrebe vpogleda v sistem SISBON pri sklepanju kreditnih poslov. V praksi bi to pomenilo, da lahko posameznik sklene kreditni posel tudi z banko ali drugimi dajalci kreditov, s katerimi doslej še ni imel poslovnega odnosa, brez osebnega obiska," pravijo na Banki Slovenije.
V Banki Slovenije so upravljavec sistema SISBON za izmenjavo informacij o zadolženosti fizičnih oseb. Člani (banke, hranilnice, lizing družbe in podjetja) posredujejo in vpogledujejo v podatke o zadolženosti komitentov, medtem ko drugi dajalci kreditov ne posredujejo podatkov v sistem, imajo pa možnost vpogledovati v omejen obseg podatkov o komitentih. Hkrati sistem tudi fizičnim osebam omogoča vpogled v podatke o njihovi zadolženosti.
Banke in drugi dajalci kreditov so na Banko Slovenije naslovili številne pobude za spremembo postopka nedvoumne identifikacije potencialnega novega komitenta oz. stranke za potrebe vpogleda v posameznikove podatke v sistem SISBON pri sklepanju kreditnega posla.
"Konkretno se pobude nanašajo na ureditev dopustnosti video elektronske identifikacije kot ustreznega postopka nedvoumne identifikacije posameznika. Banke in drugi dajalci kreditov si namreč želijo predvsem možnosti, da bi lahko kreditne posle na daljavo sklepali tudi s strankami, ki še niso njihovi komitenti," so razložili.
V BS poiskali možno rešitev
V Banki Slovenije so poiskali možno rešitev za uvedbo video elektronske identifikacije, ki bi ohranila zahtevani standard zanesljivosti postopka elektronske identifikacije posameznika, kot ga določa zakon.
"Video elektronska identifikacija bi bila po novem v postopku preverjanja istovetnosti posameznika (nove stranke) za namen vpogleda v SISBON mogoča, in sicer ob pogoju dodatnega elementa preverjanja. Dodatni element novi komitent zagotovi tako, da nakaže denarna sredstva s transakcijskega računa oz. drugega plačilnega instrumenta člana SISBON, pri katerem je nekoč že bil identificiran bodisi osebno bodisi s sredstvom identifikacije visoke ravni zanesljivosti ali z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila slovenskega izdajatelja. Sredstva nakaže na račun banke oz. drugega dajalca kreditov, pri katerem želi najeti posojilo. Banke in drugi dajalci kreditov pa morajo zagotoviti potrditev predhodne identifikacije stranke na način, da jo je možno naknadno preveriti v postopkih nadzora," so razložili v Banki Slovenije.
Odločitev o tem, kako se bo dodaten element preverjanja istovetnosti posameznika izvajal v praksi, v Banki Slovenije prepuščajo bankam in drugim dajalcem kreditov.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV