Banki NLB in SKB sta sredi februarja za 1. april napovedali uvedbo ležarin za fizične osebe za visoka stanja na računu  in preostale slovenske banke so tedaj sporočile, da jih zaenkrat ne nameravajo uvesti, da pa skrbno spremljajo dogajanje. Zatem pa je konec februarja isto napovedala tudi NKBM, ki bo nadomestila za visoko stanje uvedla predvidoma pred poletjem. "Glede na razmere na trgu in denarno politiko Evropske centralne banke smo sprejeli poslovno odločitev, da predvidoma s 1. junijem 2021 pričnemo zaračunavati ležarine tudi strankam, ki so fizične osebe," so sporočili. Podrobnosti nameravajo predstaviti v prihodnjih dneh, ko bodo tudi obvestili stranke.

V NLB bo meja 250.000, v SKB 200.000 evrov

V NLB bo mesečno nadomestilo v višini 0,04 odstotka za povprečna mesečna stanja sredstev strank nad 250.000 evrov, pri čemer se bo upošteval seštevek stanj na osebnih računih in paketih, varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih. Navedli so konkreten izračun - če bo imela stranka povprečno 50.000 evrov nad mejo 250.000 evrov, bo mesečno plačala 20 evrov. Ukrep po njihovih navedbah sicer ne zadeva veliko oseb; pri njih med 800 in 900 komitentov.

Na vprašanje, zakaj so se odločili za tovrsten korak, so odgovorili, da "smo na celotnem evrskem območju priča okolju zgodovinsko nizkih, negativnih obrestnih mer, ki traja že od sredine 2014, in visoki likvidnosti, kar je banke evroobmočja že pred časom vodilo v odločitev u uvedbi ležarin, medtem ko jih v Sloveniji uvajamo z zamikom." Evropska centralna banka (ECB) namreč predpisuje bankam plačevanje negativnih obresti za sredstva, ki jih hranijo banke pri njej. "V Sloveniji je razmerje med krediti in depoziti izrazito neugodno in se še slabša, kar pomeni, da je obseg zbranih depozitov v primerjavi z danimi posojili še večji kot v primerljivih državah. Možnosti kreditiranja so namreč iz različnih vzrokov omejene: v danih razmerah po posojilih ni obsežnejšega povpraševanja, saj je gospodarstvo zelo previdno in odlaga naložbe, Banka Slovenije pa je žal nesorazmerno in preveč radikalno omejila posojila prebivalstvu," so izpostavili.

Dodali so, da banke ponujajo tudi druge storitve, s katerimi ustvarjajo neobrestne prihodke, a dodali, da je prebivalstvo izjemno konzervativno in da sredstva na bančnih računih hitro rastejo. "Pripad depozitov je ob zapiranjih (lockdownih) in obsežnih fiskalnih ukrepih še večji, saj ljudje denarja sploh nimajo kje trošiti in se zato nalaga v bankah. Vloge prebivalstva so močno presegle 20 milijard evrov, gibajo se okoli 24 milijard evrov," so navedli. Zagotovili so, da bodo s komitenti, ki jih ukrep zadeva, iskali rešitve v obliki drugih vlaganj in investicij. Poudarili so, da vse stranke obravnavajo individualno, da jim predstavijo alternativne priložnosti investiranja in da skupaj iščejo rešitve, ki prinašajo višji donos ob zanje še sprejemljivem tveganju.

Po pojasnilih SKB je uvedba ležarin za fizične osebe posledica daljšega obdobja in širšega dogajanja v bančnem sektorju, ki traja že od leta 2014. Spodnja meja za mesečno zaračunavanje nadomestila v višini 0,04 odstotka je pri njih 200.000 evrov in stanja se seštevajo na različnih računih. Tudi oni so opozorili na plačevanje obresti Evropski centralni banki in dodali, da je ukrep v bančništvu običajna praksa na celotnem evrskem območju, kjer se vse države srečujejo z izjemno nizkimi obrestnimi merami in visoko likvidnostjo. "Uvedba ležarin je posledica daljšega obdobja in širšega dogajanja v bančnem sektorju, ki traja že od leta 2014, pa tudi sicer v gospodarstvu. V zadnjem letu je zagotovo opaziti tudi zmanjšanje obsega investicij podjetji, manjšo potrošnjo prebivalstva ter posledično manjše povpraševanje po kreditih in nabiranje denarja v bankah. Rast obsega denarnih vlog ob zapiranju javnega življenja v času epidemije je vsekakor še večja, saj ljudje denarja nimajo kje trošiti in se slednji še v večjih količinah shranjuje v bankah," so opisali.

Tako kot v NLB bodo komitentom ponudili rešitve v obliki prenosa denarja drugam. "Naš cilj ob uvedbi ležarin je naše stranke preusmeriti v druge, tudi za njih donosnejše in optimalnejše oblike varčevanja oziroma investiranja sredstev," so poudarili. Na pomislek, ali ne bodo z uvedbami ležarin "kaznovani" komitenti, ki varčujejo, pa so odgovorili: "To vsekakor ne drži. Dejstvo je, da s to gesto naše stranke tudi vestno spodbujamo in usmerjamo k drugim oblikam varčevanja in investiranja v prihodnost, ki so tudi za stranke bolj optimalne in donosne," pri čemer so omenili različne oblike varčevanja, alternativne investicije, naložbe v sklade, trgovanje z vrednostnimi papirji in vlaganja v življenjska zavarovanja.

Ležarine že prej za pravne osebe in samostojne podjetnike

Druge slovenske banke zagotavljajo, da za zdaj ne načrtujejo uvedbe nadomestil za visoko stanje na računih fizičnih oseb, a hkrati poudarjajo, da pozorno spremljajo razmere na bančnem trgu. Povsod pa nadomestila medtem že zaračunavajo za visoka stanja vlog pravnih oseb. V SKB za pravne osebe in samostojne podjetnike obračunavajo tovrstna nadomestila že od leta 2016 ter s 1. aprilom tudi pri omenjenem segmentu prehajajo na mesečno nadomestilo v višini 0,04 odstotka in znižujejo mejo z 250.000 na 100.000 evrov. Tudi druge banke podjetjem in podjetnikom računajo nadomestilo za stanje, pri čemer se mejni zneski gibljejo med 100.000 in 500.000 evri, običajno pa je ležarina okoli 0,5 odstotka glede na povprečno stanje na letni ravni.

Ležarine za fizične osebe uvajajo tudi drugod po Evropski uniji

Tudi tuje banke v evrskem območju so negativne obrestne mere oziroma ležarine sprva uvedle le za vloge podjetij, medtem ko se vse več evropskih bank v zadnjem času odloča še za njihovo uvedbo za vloge gospodinjstev. V evroobmočju so negativne obrestne mere uvedle ali pa so tik pred tem nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, poleg držav, ki so del območja s skupno valuto, pa so se pojavile tudi na Danskem in v Švici, je razvidno iz analize Banke Slovenije "Ležarine in negativne obrestne mere za vloge gospodinjstev" iz februarja 2020. "V Evropski uniji je veliko bank, ki so že uvedle ležarine oziroma negativno obrestno mero tudi za fizične osebe. Večinoma se je uveljavil prag v višini 100.000 evrov, digitalna banka N26 ga je postavila še nižje - za zneske nad 50.000 evrov," so poudarili v NLB. 

Ležarine torej niso nekaj novega in tudi v tujini postajajo vse bolj pogosta praksa bančnega sektorja, poudarjajo banke, ki jih (še) niso uvedle. Z besedami, da pozorno spremljajo dogajanje na trgu, pa zagotovo nakazujejo, da bo uvedba ležarin za fizične osebe odvisna predvsem od razmer, ki bodo vladale na finančnih trgih v letošnjem letu. Morebiten ukrep bi bil odvisen predvsem od tega, kako dolgo bo okolje nizkih obrestnih mer trajalo ter kako se bodo odzivale konkurenčne banke, pa ugotavljajo analitiki Banke Slovenije. Poznavalci sicer ocenjujejo, da bo obdobje nizkih obrestnih mer še nekaj časa trajalo, in pričakujejo, da se bo denar tudi zaradi uvedbe ležarin prelil drugam, v alternativne naložbe, v vezane vloge, v sklade, v življenjska zavarovanja. Analitiki Banke Slovenije pa so februarja 2020 napovedali, da ni pričakovati splošne uvedbe ležarin za fizične osebe, vsaj ne za stanja pod 100.000 evrov. Če bi jih, pa bi se po njihovih napovedih največ denarja steklo v vezane vloge.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!