Tolar je v letih svojega obstoja odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Izkušnje z lastno valuto so po mnenju prvega in dolgoletnega guvernerja slovenske centralne banke Franceta Arharja tudi dobra popotnica, če bi se v prihodnosti v skupnem evropskem prostoru kaj močno zalomilo.

"Pot tolarja, četudi je bila kratka, je pokazala, da je bila Slovenija takrat kredibilna država in je kot prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice Evropske unije, izpolnila vse kriterije za prevzem skupne evropske valute evro," je izpostavil. Ob pogledu nazaj, na takrat uspešno denarno osamosvajanje, je v sedanjih nestanovitnih razmerah v svetu in v Evropi osvetlil še en vidik: "Izkušnja in znanje z lastno valuto so kot neke vrste rešilni jopič, če se bi v Evropi v prihodnosti kar koli dogajalo," je dejal in dodal: "To je kot pozitivna hipoteka, ki je ne gre prezreti."

"Korak na denarnem področju je bil logičen. Vsaka država ima monetarno suverenost, saj je denarna politika pomembna v gospodarstvu. Finančne transakcije so vse bolj pomembne in imajo velik vpliv na ostale politike," je orisal. Spomnil je na takratne razmere: visoka inflacija, zunanja prezadolženost države in vdor v monetarni sistem. "Vse to so bili dodatni razlogi, da Slovenija dobi svojo valuto," je poudaril.

Največje vprašanje pa je bilo po njegovem zaupanje. Centralni banki je uspelo zniževati inflacijo v smeri evropske cenovne stabilnosti ter prilagajanje tečaja tako, da je tolar pridobival vrednost. "Od nezaupljivosti, kaj bo, je tolar dosegel najvišjo stopnjo zaupanja, ki se je kazala v tem, da so državljani večino svojih prihrankov hranili v tolarjih," je še dodal.

Denarna osamosvojitev se je začela, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina sprejela zakon o denarni enoti, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni. Razmerje med jugoslovanskimi dinarji in boni je bilo v tem obdobju 1:1, medtem ko je bil tečaj tolarja v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Sledili so bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev. Januarja 1993 so se jim pridružili še kovanci. Na bankovcih so bile upodobljene znamenite slovenske osebnosti, na kovancih pa motivi avtohtonih živali na Slovenskem.

Tolar je pot sklenil z letom 2007. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se bo ta možnost iztekla konca letošnjega leta.