Kaj verifikacija pomeni za Bitstamp kot podjetje?

V resnici za nas operativno ne pomeni veliko. Kar se notranjih procesov tiče se v resnici ne bo spremenilo skoraj nič. To je proces, ki smo ga začeli leta 2014. Zadnji dve leti smo intenzivno vpeljevali politike s področja preprečevanja pranja denarja in nadzora transakcij. Vpeljevali smo sisteme KYC (Know Your Client – prepoznava uporabnikov, op.a.), torej sisteme, ki jih izvajajo vse večje finančne institucije. Kar nam regulator zdaj potrjuje, smo mi tako ali tako že uvedli med postopkom licenciranja. Za podjetje se torej ne bo spremenilo nič. Z vidika industrije pa se spreminja marsikaj.

S to verifikacijo pa se bitcoin industriji daje težo?

V resnici obstajajo trije vidiki tega premika. Najprej glede nas, kot podjetja. Mi smo svoje spremembe uvedli že pred pol leta in smo zdaj samo še čakali na odzive, rezultate skrbnih pregledov in nato dokončne potrditve licence, ki se je zgodila v ponedeljek. Za nas operativno se torej ne spremeni nič, ker smo že tako ali tako bili pripravljeni. Z vidika industrije pa je to izjemen primer. Zakaj? Doslej še nobene bitcoin menjalnice ni nadzirala nobena država. Ker je prvič, tudi ni priročnika, po katerem bi se lahko ravnali. Zato smo intenzivno sodelovali z luksemburškim regulatorjem in iskali način, kako bitcoin menjalnico spraviti pod regulatorni okvir luksemburške zakonodaje. In moram poudariti, da so bile luksemburške oblasti izjemno kooperativne in so nam namenile potreben čas, da smo uspeli izvesti postopek, ne da bi bilo to preveč okorno in da obenem ne bi povsem zadušilo tehnologije. In predvsem, da ne bi povsem izničilo prednosti, ki jih bitcoini nudijo uporabnikom. Zato smo morali vzpostaviti vrsto varoval in postopkov. Morali smo vzpostaviti dodatne varnostne sisteme, jih uradno revidirati in verificirati. Regulator je opravil finančni nadzor, v Luksemburgu smo zaposlili odgovorno osebo za skladnost in finančnega direktorja. V Luksemburg smo preselili celo informacijsko infrastrukturo. In vse to smo počeli zadnji dve leti. In vse to na našem področju prinaša nov standard poslovanja. V to smo bili prisiljeni že v letu 2013, ko smo pričeli vpeljevati sisteme KYC. Tako mi, kot naši partnerji. Že zelo zgodaj smo se odločili, da bomo bitcoine obravnavali kot valuto. Tudi zato smo vse prilive v naš sistem obravnavali kot takšne. In omogočali smo jih samo potrjenim porabnikom. In odziv leta 2013 je bil negativen. To ni bilo nekaj, kar bi bitcoin menjalnice počele. Takrat je veljalo prepričanje, da so bitcoini valuta, ki ti omogoča anonimnost, oziroma bolje zasebnost, zaradi česar naj bitcoin podjetja od uporabnikov ne bi zahtevala njihovih osebnih podatkov. A mi smo se odločili za premik. In zdaj se je to spremenilo. Tista podjetja, ki ne izvajajo KYC, so problematična. A mi smo bili prvi, ko smo to uvedi. Bili smo tudi prvi, ki smo uvedli denarnico z več podpisi. To pomeni, da imamo dodatnega partnerja, ki digitalno podpisuje vse napše transakcije. To je dodatna raven varovanja. Tudi to je bilo takrat neverjetno. In to so novi standardi, pri katerih premikamo meje. Postavljeni so višje in celotno industrijo postavljajo na novo raven ter vanjo prinašajo več stabilnosti.

Kakšen vpliv pa bo to licenciranje imelo v javnosti? Glede ugleda bitcoinov. Zadnje čase smo bili priča vdorom v sisteme in težavam. Zaupanja ni zaradi povezav s sumljivimi posamezniki, celo terorističnimi organizacijami.

Absolutno se bo spremenilo. Kot vsaka druga novost, tudi ta ima poporodne težave. Pri nas ni bilo nikakršnih primerov dobrih praks, tako da smo jih razvijali sproti. Kar nam je uspelo, je nov trend, ki jim bodo sledile druge menjalnice, če bodo želele ostati v poslu. Že danes tisti, ki ne opravljajo KYC in nimajo dvojnega podpisovanja, veljajo za sumljive in nevarne. In zdaj bodo tudi tisti, ki ne bodo imeli licenc, veljali za sumljive in tiste, s katerimi ne boste poslovali. Prineslo bo stabilnost industriji. Ker smo se zavezali k letnim pregledom in poročilom regulatorjem daje stabilnost in varnost končnim uporabnikom. To bo za seboj povleklo nova podjetja in uporabnike tehnologij.

Dejali ste, da licenciranje Bitstampa ne bo vplivalo na poslovanje Bitstampa, zagotovo pa bo vplivalo na Bitstamp kot podjetje. Kako bo pomagalo poslovanju podjetja?

Rad bi poudaril, da smo prvi, ki smo prvi, ki smo dobili dovoljenje, ne bomo pa zadnji. Tlakovali smo pot drugim. In prvi ima vedno največ težav, ostali lažje sledijo. V 6 do 9 mesecih bomo videli tudi licencirane menjalnice. Nam pa to pomaga, da smo bolj resni in da bomo lažje pridobivali nove partnerje, denimo banke in finančne institucije. Posebej tiste, ki so bile doslej sicer navdušene nad tehnologijo in so v njej videle potencial, a zadržane, ker ni bilo nadzora nad našim poslovanjem. A zdaj z regulatorskim potrdilom vedo, da jim ni treba vsakič znova opravljati varnostnih pregledov in pregledov poslovanja, ker to nekdo že počne zanje.

Dovoljenje ste dobili v Luksemburgu, ki pa v Evropi ne velja ravno za najpreglednejšo državo, kar se tiče finančnega poslovanja. Verjamete, da boste dosegli priznanje, čeprav ste začeli prav v Luksemburgu?

Dovoljenje za poslovanje, ki ga pridobite v eni državi EU, velja za vse države EU. Luksemburg je center za finančna tehnološka podjetja. Poleg tega je močno središče za vlagatelje rizičnega kapitala. Tu je nastal Paypal, Skype je nastal v Luksemburgu, tudi Applov iTunes deluje iz Luksemburga. Cel kup tehnološko najbolj naprednih podjetij, ki ponujajo najbolj napredne storitve, je prav v Luksemburgu. Skype se je tja preselil, ker so imeli težave z regulatorjem v Estoniji. Kot poslovnež se vedno trudiš preseliti v okolje, ki ti omogoča poslovno rast. In mi smo naredili enako. Preučili smo trg in Luksemburg je izstopal. Pred dvema letoma smo organizirali dvodnevni obisk in sestanke z različnimi organizacijami in institucijami v Luksemburgu in sam sem se pripravljal, kako bom moral pojasnjevati osnove bitcoinov popolnim začetnikom, kot je bilo to povsod drugje, ko sem srečeval predstavnike oblasti. A bil sem presenečen, da so zelo dobro razumeli, kako delujejo bitcoini in tehnologija za njimi. Razumeli so, da gre za tehnologijo, ki veliko obeta in da je tehnološko zelo napredna. Zato so želeli, da pridemo v Luksemburg. Pogovarjali smo se predvsem o tem, kako lahko bitcoin menjalnice spravimo pod regulatorni okvir za finančne institucije. In po tem obisku sem bil prepričan, da je Luksemburg prava lokacija za začetek tega postopka. Če zdaj prevrtim dve leti naprej … imamo dovoljenje in sedež v Luksemburgu. Zelo sem zadovoljen, da sem sprejel to odločitev.

In kam naprej? So naslednji korak ZDA? Zgolj krepitev položaja v Evropi?

V ZDA smo že zaprosili za tako imenovano bitcoin dovoljenje. To je posebno dovoljenje za ponudnike poslovanja z bitcoini. To je prvi korak. Avgusta lani smo se prijavili, a dogovora še ni. 21 podjetij se je prijavilo, doslej je samo eno dobilo dovoljenje. Postopek je dolgotrajen in ZDA se tu obnašajo malce bolj zadržano. Razumljiva, saj je država velika, s 50 zveznimi državami , ki imajo vsaka svoj regulatorni okvir. Za dovoljenje smo zaprosili na zvezni ravni, kjer jih bolj zanima preprečevanje pranja denarja in preprečevanje financiranja terorizma. Na državni ravni pa jih bolj zanima varstvo potrošnikov, kjer ima vsaka država svoja pravila in dovoljenja iz ene države ne morete preprosto prenesti na druge. V EU je to preprosto. Kar razlikuje ZDA od EU je, da je v EU postopek bolj poenoten, v ZDA pa so bolj temeljiti. Imate 50 različnih prijav, da bi ustrezali vsem predpisom. V sivi coni smo, saj se nihče še ne želi ukvarjati z bitcoin podjetji, dokler zadostijo zveznim pravilo, torej preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih organizacij. Seveda smo v razgovorih z lokalnimi oblastmi, a premika se počasneje, kot v EU.