'Nihče pri zdravi pameti ne bi vzel takega kredita, če bi jim predstavili primerno analizo, kaj se lahko zgodi s takim kreditom'

V Barceloni so se v drugi polovici maja srečali predstavniki kreditojemalskih združenj iz Španije, Islandije, Poljske, Italije, Hrvaške, BiH, Srbije in Slovenije in napovedali skupni boj proti bankam. 

Počutijo se izigrane, zato so napovedali skupni boj zoper banke. Menijo namreč, da bi morali kreditojemalci imeti kredite v enaki valuti kot svoj dohodek ter da so se na bankah tega dobro zavedali. "Banke so kot strokovne ustanove vedele ali pa so vsaj morale vedeti, da se bo vrednost švicarskega franka prej ali slej znatno dvignila, saj so bile mnogo bolje obveščene kot potrošniki. Banke imajo na voljo računalniške programe, ki upoštevajo zahtevne algoritme, na podlagi katerih takoj jasno vedo, kaj se v določenih razmerah zgodi s kreditom. Kreditojemalci te možnosti niso imeli, banke pa jim teh informacij niso posredovale, čeprav so jih imele, in zato posledic tudi niso mogli predvideti. Sodišča bi morala take pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev razglasiti za nične," je sporočila Alja Pestar, predsednica Združenja Frank. 

Na slovenskih sodiščih približno 80 tožb

Trenutno je na slovenskih sodiščih vloženih približno 80 tožb. Deset tožb je bilo do sedaj neuspešnih na prvi stopnji, dve pa na drugi stopnji, torej na Višjem sodišču. "Trenutno čakamo prvo sodbo na Vrhovnem sodišču. V primeru zavrnilne sodbe na Vrhovnem sodišču in nato še na Ustavnem sodišču RS bomo naš boj nadaljevali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vztrajamo pa, da je edina pravična rešitev našega problema sprejem ustreznega zakona, za kar si bomo prizadevali tudi naprej," dodaja. 

Zakaj so tako prepričani, da imajo prav? "Imamo javno podporo dveh uglednih pravnikov, in sicer dr. Boštjana M. Zupančiča, nekdanjega ustavnega sodnika, ki je bil poleg tega kar 18 let sodnik ESČP, ter dr. Cirila Ribičiča, prav tako nekdanjega ustavnega sodnika. Skupaj sta za nas napisala strokovno pravno mnenje, iz katerega je jasno razvidno, da je šlo za škodljive kredite, ki so jih banke tržile z namenom pridobitve neupravičenih dobičkov. Nadejamo se, da bo to mnenje vplivalo na nadaljnje sodbe in pošteno sojenje naših sodnikov ter posledično zahtevo za zakonsko ureditev naše problematike," pravi predsednica Združenja Frank. 

Kaj se dogaja v drugih državah?

Pestarjeva je dejala, da banke v Srbiji nimajo nobenih dokazov, da so kreditojemalce opozarjale na tveganja pri tovrstnih kreditih, prepoznani pa so bili tudi za nezakonite, saj imajo značaj zapletenih finančnih instrumentov, ki jih banke potrošnikom sploh ne bi smele ponujati.

Na Hrvaškem je bilo v domačo valuto doslej konvertiranih že približno 55.000 kreditov. Ob konverziji so banke zahtevale zelo visoke obresti (od 7- do 8-odstotne), kreditojemalci pa so bili še vedno izpostavljeni valutnemu nihanju (pretvorili so jih namreč v evrske kredite). Hrvaško združenje kreditojemalcev Udruga Franak se je zato s Poštno banko Hrvaške dogovorila za posebno ponudbo ponovne konverzije v kredite v kunah s približno 4-odstotno obrestno mero. Zaradi velikega upada števila komitentov so nato tudi ostale banke znižale obrestne mere. Večina kreditojemalcev je tako svoje kredite pretvorila v dolg v kunah in se tako rešila bremena neomejenega tveganja.

Omenja BiH, Poljsko, Italijo, Španijo ... 

Pestarjeva pravi, da je bila marca v Franciji izdana pomembna sodba, v kateri je navedeno, da bi morala banka BNP zavarovati in seznaniti posojilojemalce pred tveganjem, ki so ga prevzeli nase s podpisom kreditnih pogodb v tuji valuti. Sodišče je poleg tega odločilo, da je šlo za nepošteno ponudbo, saj je celotno tveganje prevzel kreditojemalec, in presodilo, da se mora kredit pretvoriti po tečaju na dan sklepanja pogodbe.

"Na Islandiji so se kredit v tuji valuti pojavili že leta 2000. Pred tem so jih banke poskusile tržiti v Avstraliji, nato Novi Zelandiji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, zatem pa predvsem v vzhodni Evropi, Rusiji, Ukrajini, računajoč na neizkušenost potrošnikov v novi, kapitalistični ekonomski ureditvi. Islandija se glede teh kreditov razlikuje od drugih držav predvsem zaradi hitrega ukrepanja, večinoma pozitivnega izida za kreditojemalce in politične podpore kreditojemalcem. Islandska predstavnica na konferenci je poudarila, da so poleg Islandije tudi nekatere druge države zaščitile posojilojemalce pred nepošteno poslovno prakso bank, Avstralija npr. že v letu 1980, kjer je obveljalo, da: "...nihče pri zdravi pameti ne bi vzel takega kredita, če bi jim predstavili primerno analizo, kaj se lahko zgodi s takim kreditom." Tudi Avstrijska nacionalna banka je sprejela ustrezne ukrepe v letih 2008 in 2013 ob ugotovitvi, da "krediti v tuji valuti niso primerni za masovno prodajo fizičnim osebam"," je še razložila predstavnica omenjenega združenja. 

Kaj upajo, da se bo zgodilo v Sloveniji?

"Ugotavljamo, da ima Slovenija še vedno čas, da problem kreditov v švicarskih frankih razreši v domačem pravnem redu in tako državi prihrani še eno pilotno sodbo ESČP. V primeru pozitivne sodbe ESČP bo breme nepoštenega ravnanja bank namesto na banke preloženo na ramena davkoplačevalcev. Pravična sistemska ureditev problema švicarskih kreditov je zato pri nas nujno potrebna in to čim prej," je še razložila Pestarjeva.