Smo na točki preloma – zdravstvena kriza se je (vsaj začasno) poslovila, pred nami je zahtevna naloga reševanja in krepitve slovenskega gospodarstva. Na Cekin.si smo že večkrat poudarili, da zdaj ne gre le za to, da skupaj poskrbimo za preživetje slovenskih podjetij, temveč da jih tudi okrepimo in da se s primernimi strategijami pripravimo na nove izzive, ki nas čakajo v prihodnosti.
Epidemija je slovenskemu gospodarstvu zadala udarec, a nam tudi pokazala, kje so njegove šibke točke. Gre za edinstveno priložnost, da se s skupnimi močmi in znanjem iz nastalih razmer naučimo, kako postati boljši in odpornejši.
Koronakriza je prizadela tako velika kot mala podjetja, samozaposlene, kmetovalce ... Čutimo jo prav vsi. Morda vas je v teh tednih presenetil podatek, koliko podjetnih ljudi premore naša država – od samozaposlenih do mikro in malih podjetij, ki predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva. Da, Slovenija je dežela podjetnih ljudi, ki imajo ogromno potenciala, vizije in inovacije, s katerimi lahko konkurirajo velikim svetovnim igralcem.
Tisto, kar pa močno skrbi, so zadnji podatki Statističnega urada (Surs), ki kažejo na močen padec gospodarskega razpoloženja, na kar je vplivala epidemija novega koronavirusa. Če primerjamo vrednost kazalnikov gospodarske klime za marec in april letos, vidimo, da se je ta občutno znižala - v aprilu je bila namreč vrednost kazalnika gospodarske klime za kar 35,8 odstotne točke nižja kot v marcu.
Tudi če primerjamo kazalnike gospodarske klime na letni ravni - torej lanski april z letošnjim - ugotovimo, da je kazalnik za 46,2 odstotne točke nižji.
Koliko mikro in malih podjetij je v Sloveniji?
Hud udarec novega koronavirusa čutijo prav mikro in mala podjetja. Z vidika velikosti podjetij, torej glede na število zaposlenih oseb, se je v letu 2018 v Sloveniji največ podjetij uvrščalo med mikro podjetja, in sicer kar 94,9 odstotka. To so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb.
Malih podjetij, ki zaposlujejo od 10 do 49 oseb, je bilo 3,8 odstotka, srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo med 50 in 249 osebami, pa 1,1 odstotka vseh podjetij, je zapisano na spletni strani gov.si.
Skoraj polovica vseh zaposlenih dela v mikro in majhnih podjetjih
Iz navedenih številk je jasno, da gre za pomemben steber slovenskega gospodarstva, katerega moramo rešiti. Poglejmo še en zelo zgovoren podatek: v mikro in malih podjetjih je zaposlena skoraj polovica vseh zaposlenih v Sloveniji. Gre za več kot 400.000 ljudi, ki posledice gospodarskega ohlajanja občutijo najmočneje. Govorimo o hrbtenici slovenskega gospodarstva, ki v državi ustvarja skoraj polovico delovnih mest. Če ta segment gospodarstva ne bo prejel primerne podpore, bomo priča zapiranju podjetij in odpuščanju.
Mikro podjetja so v tem trenutku še posebej ranljiva, saj so vezana na razpoloženje potrošnikov, za katero vemo, da je v času epidemije upadlo. In Surs ugotavlja, da slovenski potrošniki v maju ostajajo pesimistični. Na letni ravni, torej glede na maj 2019, je bil kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 nižji za 36 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bil nižji za 35 odstotnih točk.
Samostojni podjetniki, mikro podjetja in mala podjetja so v negotovem položaju, saj so tesno odvisni od dogajanja na trgu, razpoloženja potrošnikov, naročnikov in poslovnih partnerjev. Vezani so na pogodbe in roke: ali oni do partnerjev ali na drugi strani partnerji do njih. Potek dela je bil skoraj dva meseca okrnjen ali popolnoma prekinjen, zato podjetja beležijo velike finančne izpade in tudi zamude pri uresničevanju projektov. Že nekaj dni prekinitve z delom pomeni občutno manj sredstev, stroški podjetja pa ostajajo.
Uspešno prilagajanje
Slovenija je dežela podjetnih, ki so v preteklosti že velikokrat dokazali, da so zelo prožni in prilagodljivi. Zunanji dejavniki so vedno bili in bodo pomemben faktor, preživijo pa tisti, ki ne le, da se na spremembe hitro odzovejo, temveč jih znajo tudi predvideti. V Sloveniji smo bili med zadnjo finančno krizo priča številnim zgodbam o uspehu. Te so večkrat pisali prav samostojni podjetniki, mikro in mala podjetja, ki so se ob nepredvidljivih spremembah na trgu odzivali hitro in učinkovito.
Dobre primere teh prilagoditev smo lahko spremljali tudi v slovenskih družinskih podjetjih, izkazali pa so se tudi številni mladi podjetniki, ki so navduševali s svojimi idejami, storitvami in izdelki - tako doma kot v svetu. V Sloveniji imamo po podatkih Ajpesa na dan 31. marec registriranih kar 98.077 samostojnih podjetnikov. Če pogledamo tudi, koliko je družinskih podjetij v Sloveniji: v Sloveniji je po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije 83 odstotkov podjetij družinskih. Kar 70 odstotkov vseh zaposlenih dela prav v družinskih podjetjih.
Steber moramo zavarovati
Če iz zgoraj navedenih podatkov strnemo zaključek. Malo gospodarstvo je hrbtenica oz. steber slovenskega gospodarstva. Zato je pred nami pomembna naloga, in sicer ohraniti, podpreti in okrepiti steber Slovenije. Ob tem spomnimo na besede predsednika OZS Branka Meha, ki je lani dejal, če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom Slovenije.
Torej prvi korak je, da podjetniki prejmejo državno pomoč, s katero bodo poskrbeli za likvidnostna sredstva in ohranitev delovnih mest. Drugi korak pa smo mi in vi - partnerji projekta "Okvir pomoči", naši bralci, potrošniki ... torej vsi skupaj. In to je točka preloma, ki smo jo omenili na začetku članka: odločitev, da stopimo skupaj in podpremo naše podjetnike, podjetja in kmetovalce - naš steber gospodarstva.
Pridružite se tistim, ki so skupaj že stopili, saj vedo, da je dom tam, kjer so ljudje, ki jim pomenijo največ. Če vsi stopimo skupaj in podpremo male, lahko naredimo veliko. Prav s tem zavedanjem je nastal projekt "Okvir pomoči".
NLB je v sodelovanju s partnerji, med katerimi sta tudi POP TV in Cekin.si, pripravil projekt #OkvirPomoči, s katerim bo lokalnim malim podjetnicam in podjetnikom, kmetovalkam in kmetovalcem ter mikro in malim podjetjem priskočil na pomoč pri reševanju posledic koronakrize.
Sponzorirana objava
