Ko je bilo marca jasno, da bomo tudi v Sloveniji potrebovali strožje ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, se je marsikdo vprašal, kako bodo sprejeti ukrepi vplivali na naše gospodarstvo. Jasno je bilo, da bo sledil močan udarec, še posebej ko je govora o malem gospodarstvu. 

Med 29. majem in 2. junijem je Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) med svojimi člani izvedla anketo, ki je pokazala, kakšne so razsežnosti posledic boja proti širjenju virusa. Kar 97 odstotkov vprašanih podjetnikov in obrtnikov pri svojem poslovanju občuti posledice epidemije. 

91 odstotkov jih je ocenilo, da bodo imeli v prihodnjih treh mesecih velik upad naročil. Skoraj četrtina vprašanih, in sicer 23 odstotkov, bo imela upad naročil med 20 in 30 odstotkov. 22 odstotkov pa jih ocenjuje, da jim bodo naročila upadla za več kot 50 odstotkov. Skoraj petina ali 18 odstotkov bo imela upad naročil med 30 in 40 odstotkov. 14 odstotkov vprašanih bo imelo od 10- do 20-odstotni upad naročil, prav tolikšen odstotek vprašanih pa jih ocenjuje, da bo upad naročil med 40 in 50 odstotkov. Zgolj 9 odstotkov vprašanih pa bo imelo manj kot 10-odstotni upad naročil v prihodnjih treh mesecih, so v OZS predstavili rezultate ankete. 

Posledično kar 34 odstotkov vprašanih napoveduje odpuščanja zaposlenih v malem gospodarstvu, saj sta upad naročil in pomanjkanje dela prevelika izziva. 

So pa tudi taki, ki skušajo rešiti prav vsako delovno mesto: 66 odstotkov vprašanih je namreč ocenilo, da jim ne bo treba odpuščati. Pri tem si bodo pomagali z različnimi ukrepi, ki so jim na voljo - ukrep čakanja na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, 15 odstotkov vprašanih obrtnikov in podjetnikov pa si bo pri ohranitvi števila zaposlenih pomagalo s premostitvenimi krediti. 

Situacija je zares kritična, je ob predstavitvi rezultatov ankete dejal predsednik OZS Branko Meh. 

Obrtniki in podjetniki se trudijo po najboljših močeh, da preživijo to krizo brez večjih posledic. Kot že rečeno, koristijo ukrepe pomoči, ki jim je na voljo ponudila država, ob tem pa se po pomoč zatekajo k bankam. 

Anketa OZS je tako pokazala, da se je za možnost odloga bančnih obveznosti odločilo 20 odstotkov vprašanih. V Banki Slovenije pravijo, da so banke v dveh mesecih veljave protikriznega zakona prejele 22.458 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh kreditov. Skupna vsota po zadnjih predstavljenih podatkih znaša 385.521.000 evrov. 

Mikro podjetja, samostojni podjetniki, mala in srednja podjetja so skupaj vložili 7.488 vlog za odlog plačila obveznosti, kar v skupnem znesku znaša 237.572.000 evrov. Ob tem pa je treba opozoriti, da je v razpredelnici navedeno le začasno stanje števila prejetih vlog in skupnega zneska odloženih obveznosti, saj omenjeni zakon omogoča prebivalcem in podjetjem uveljavitev odloga plačila do konca letošnjega leta. 

Število prejetih vlog in skupen znesek odloženih obveznosti

Vir podatkov v razpredelnici: Banka Slovenije, datum objave 1. junij 2020

Banka NLB: Likvidnostni krč je prizadel praktično vsako drugo slovensko podjetje

Zanimalo nas je, koliko vlog so prejeli na banki NLB in s kakšnimi težavami obrtniki in podjetniki prihajajo k njim po pomoč. Iz banke so za Cekin.si sporočili, da je likvidnostni krč prizadel praktično vsako drugo slovensko podjetje, zato je bila prioriteta NLB takojšnja uvedba interventnega zakona, da bi lahko v teh hudih časih podprli kar največ njihovih poslovnih strank. 

"Po pričakovanjih smo prejeli večje število oddanih vlog za odlog odplačevanja kredita. Prav tako se srečujemo z izjemno povečanim številom prošenj za nova likvidnostna sredstva. Tukaj bi poudarili, da se vsaki naši stranki individualno posvetimo in poskušamo poiskati ustrezne rešitve za izhod iz trenutne zaostrene situacije. Kar smo še posebej ponosni je, da smo veliko večino vlog in prošenj uspešno realizirali in s tem vsaj delno pomagali številnim našim strankam pri absorpciji likvidnostnega šoka," so nam razložili.  

A pri omenjeni banki ne ostajajo le pri tem: stopili so tudi v sodelovanje z državnimi institucijami, kot so Slovenski podjetniški sklad, nekatere območne obrtne zbornice, Razvojni center Novo mesto, ki so objavile različne razpise za podjetja v težavnem položaju. Še posebej je strankam zanimiva posebna ponudba dolgoročnih kreditov z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), kjer pridobijo tudi možnost ugodnejše obrestne mere, daljšega roka vračila sredstev in zavarovanje v obliki garancije sklada SPS.

"Za premagovanje trenutnih likvidnostnih težav smo se strankam približali  z limiti na poslovnih računih, likvidnostnimi in kratkoročnimi krediti in nenazadnje z odkupi terjatev. S prodajo terjatev stranke prejmejo plačilo za prodajo blaga in storitev še pred dejanskim plačilnim rokom. Tako do sredstev pridejo hitro, enostavno in brez dodatnega zavarovanja, hkrati pa ohranijo tudi dober odnos s kupcem," pravijo na NLB. 

Ko je bila razglašena epidemija in je vlada sprejela niz odlokov in ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, so se obrtniki in mali podjetniki soočili z dejstvom, da so čez noč ostali brez poslov ter tudi pravih usmeritev. Številni so se po pomoč zatekli k bankam. V banki NLB so za Cekin.si dejali, da je bila v tistem trenutku ključna takojšnja in stalna interakcija s strankami. 

"Skrbniki so na začetku odigrali ključno vlogo, ko so v stalnih komunikacijah strankam pojasnjevali kakšne so možnosti odlogov plačil in dodatnih financiranj. S tem smo zagotovili jasne usmeritve strankam in ponudili ustrezne rešitve za njihove finančne obveznosti. Prav tako smo kot banka vseskozi zagotavljali nemoteno financiranje za premostitev kriznega obdobja, še več nemoteno smo podpirali financiranje tudi novih projektov, ki so se izkazali za donosne ali pa so omogočali strankam hitro in učinkovito spremembo poslovnih modelov ter s tem zagotavljali rast in razvoj podjetij tudi v teh časih. Smo pa podjetnike in obrtnike stalno opozarjali, da je ključnega pomena za ublažitev negativnih posledic aktualnega dogajanja na poslovanje, da podjetja že sama maksimalno poskrbijo za izboljšanje likvidnosti in da spremljajo denarni tok svojega podjetja. V negotovih razmerah je poznavanje in načrtovanje denarnega toka pravzaprav že kar nujno za normalno poslovanje," so nam svoje delovanje v času epidemije in po njej razložili predstavniki banke NLB. 

Zakaj je pomembno, da podpremo male podjetnike in obrtnike?

O tem, da samozaposleni, obrtniki, mikro in mala podjetja predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva, smo na Cekin.si že poročali. Gre za steber, ki nudi zaposlitev več kot 400.000 delavcem, zavedati pa se je treba, da ti nato s svojim delom in plačilom, ki ga prejmejo, preživljajo svoje družine. Od teh delovnih mest je torej odvisno krepko več kot 400.000 življenj. Zato prav vsako ohranjeno delovno mesto šteje - ko ostane en delavec brez zaposlitve in sredstev za preživetje, brez sredstev ostanejo tudi njegovi družinski člani. 

Če se vrnemo na začetek članka in znova izpostavimo podatke ankete OZS, da kar 97 odstotkov vprašanih podjetnikov in obrtnikov pri svojem poslovanju občuti posledice epidemije ter da zaradi tega kar 34 odstotkov vprašanih napoveduje odpuščanja zaposlenih v malem gospodarstvu, je jasno, da je potrebno takojšnje ukrepanje. 

Država je ukrepala, kolikor je pač lahko. Prva dva svežnja protikoronskih ukrepov države sta ohranila 260.000 delovnih mest, s tretjim se bo ta številka še povečala. Banke, kot smo videli iz razlage NLB, so se nemudoma odzvale in storile vse, kar je v njihovi moči, da obrtnikom in malim podjetnikom pomagajo preživeti ter posledično rešijo čim več delovnih mest. 

A to ne bo dovolj, dokler se mi, prebivalci Slovenije, ne bomo aktivirali in se ne bomo zavestno odločili, da podpremo slovenske obrtnike in male podjetnike. 

Slovenija je med drugim tudi dežela, ki trgu ponuja odličen domači med, domače dobrote, slovenski obrtniki ponujajo svoje storitve, ki so vrhunske. Zato je sedaj pravi čas, da jih v njihovem trudu in poslu še bolj podpremo, kot smo jih pred korona krizo. S tem ne rešujemo le posameznega obrtnika in njegove družine, s tem rešujemo tudi delovna mesta, ki jih je obrtnik ustvaril. 

Obrtniki so v tem času dokazali, da so zelo inovativni, saj so se prilagajali razmeram. Svoje storitve so prilagodili zdravstvenim razmeram, omejitvenim ukrepom, potrebam potrošnikov ... Nemudoma so prilagodili tudi svoje izdelke glede na povpraševanje trga, potreb potrošnikov, številni pa so v tem času svojo prodajo preselili na splet in se pri dostavi kupljenih izdelkov prilagodili kupcem. Da bi obstali in rešili delovna mesta so se prilagodili, bili so inovativni, nekateri pa so se celo lotili novih projektov. 

Potrošniki so v tem času res postali previdnejši, a sedaj je bistveno, da se usmerijo v načrtovano in ciljno nakupovanje - slovenskih izdelkov in storitev. Z nakupi izdelkov in storitev malih podjetij, lahko naredite veliko.