Banke

NLB svari: gre za prevaro!

M.M.

10. 06. 2019 10.23

Na spletu se je pojavil poskus zlorabe s pošiljanjem lažnih elektronskih sporočil, katerih pošiljateljica naj bi bila banka NLB.

Pomembno: banka vas ne bo nikdar pozivala k pošiljanju osebnih podatkov prek elektronskih sporočil.

Banka NLB je opozorila, da se je pojavil nov poskus zlorabe. Nepridipravi namreč pošiljajo elektronska sporočila, podpisujejo pa jih z imenom NLB.

"Vsem strankam oziroma prejemnikom omenjenega elektronskega sporočila svetujemo, da ga nemudoma pobrišejo. V kolikor pa je stranka/prejemnik že izpolnil lažni elektronski obrazec in s tem posredoval svoje podatke, svetujemo, da takoj prekliče, blokira plačilne, kreditne kartice oziroma takoj zamenja gesla za vstop v elektronsko banko NLB Klik. Blokiranje oziroma preklic lahko uredi v svoji matični poslovalnici ali v kontaktnem centru na telefonski številki (01) 477 20 00, prek video klica ali spletnega klepeta," so sporočili iz banke.

Dogodek so že prijavili Nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost Si-cert.

Kako je videti lažno sporočilo?

Ob tem je NLB pripravila tudi nekaj nasvetov, kako prepoznati lažna sporočila prevarantov in ne nasesti.

► Sumljiv pošiljatelj in zadeva sporočila.

► Pošiljatelj zahteva osebne podatke.

► Jezik sporočila.

► Elementi nujnosti ali groženj.

► Sumljiv spletni naslov in spletna stran, kamor naj bi vpisali podatke.

Kaj je phishing?

Tipičen napad na uporabnike spletne banke NLB Klik se začne z e-pošto, ki je videti, kot da bi prišla iz NLB, in ki prejemnika na različne načine nagovori, da bi na spletni strani v povezavi e-sporočila vpisal podatke za dostop do spletne banke. Vabo tako kot ribiči mrežo vržejo na široko, na množico e-naslovov, ki so jih pridobili predhodno, in upajo, da se bo ujelo čim več uporabnikov. —NLB

Phishing ali spletno ribarjenje je vrsta spletne prevare, s katero poskušajo prevaranti z vabo zbrati osebne podatke uporabnikov. Za to uporabljajo različne trike socialnega inženiringa, da pridobijo naše zaupanje. Najpogosteje to storijo tako, da se lažno predstavljajo za legitimno organizacijo, ki ji zaupamo, in nas na lažnih spletnih straneh, z lažnivo e-pošto, SMS-sporočili ali pa tudi po telefonu poskušajo pretentati, da jim posredujemo svoje podatke, navajajo na spletni strani NLB.

Pridobljeni osebni podatki prevarantom omogočajo krajo identitete in tudi denarja, če uspejo na primer uloviti gesla za dostop do spletnih bank. Zato ni presenetljivo, da prevaranti občasno ciljajo na komitente bank, pogosti pa so tudi napadi na uporabnike e-pošte, družbenih omrežij in drugih razširjenih spletnih storitev, kot so na primer Microsoftove storitve v oblaku, Netflix, Dropbox, Alibaba, Amazon – njihovo "lovna območja" so tam, kjer je veliko »rib«, od katerih si obetajo finančne koristi, še dodajajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

banka nlb prevara lažno elektronsko sporočilo