Višje sodišče v Londonu je odločilo, da britanska vlada brez predhodne odobritve parlamenta ne more sprožiti postopka za izstop iz EU. "Sodišče ne sprejema argumentov vlade, temveč sprejema glavni argument pritožnikov," je sporočilo. "Temeljno pravilo britanske ustave je, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon, za katerega se odloči," je še poudarilo.

Tožniki, med katerimi so na primer investicijska menedžerka, frizerka in izseljenec, ki živi v Franciji, vztrajajo, da se procesa izstopa iz EU ne more sprožiti brez zakona, ki bi ga sprejel parlament. Britanska premierka Theresa May pa jih je obtožila, da skušajo s tožbo sprevreči izid referenduma 23. junija, na katerem je 52 odstotkov Britancev glasovalo za odhod Otoka iz EU.

Odvetnica pritožnikov Gina Miller je v odzivu na odločitev sodišča poudarila, da je bistvo primera v procesu in ne v politiki. Vlado je pozvala, naj se ne pritoži, temveč naj raje sproži razpravo v parlamentu. Eden od pritožnikov Grahame Pigney pa je odločitev sodišča označil za zmago parlamentarne demokracije.

Vlada pa trdi svoje. Pritožila se bo in zadeva bo šla na vrhovno sodišče, kjer naj bi bila obravnava v začetku decembra. Po oceni opazovalcev se bo zaradi odločitve sodišča brexit zavlekel. Premierka je sicer načrtovala, da bi London 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU, sprožil do konca marca prihodnje leto. Pogajanja naj bi trajala dve leti.

Britanska premierka je že sredi oktobra ob začetku obravnave tožbe zatrdila, da ima vlada posebno kraljevo pravico oziroma izvršni privilegij, da se o brexitu z EU pogaja brez zavezujočega glasovanja parlamenta.

Posebne kraljeve pravice - skupek pravic v rokah krone, segajo v srednji vek, danes pa so v rokah ministrov. Kot pojasnjuje BBC, se jih uporablja za nekatera področja zunanje politike, ki jih je parlament prepustil vladi. A te pravice so sporne prav zato, ker se jih uresničuje brez odločitve parlamenta.