Stanje pred pandemijo novega koronavirusa - pregovorno varčni Slovenci smo za nakup stanovanja največkrat vzeli kredit. Večinoma smo ga redno odplačevali, kakšen mesec pa se nam je tudi zalomilo. Posojilo za reševanje stanovanjske problematike smo vzeli, ker so najemniška stanovanja relativno visok strošek in ker imamo že tradicionalno radi lastno stanovanje. Daje nam občutek varnosti.

Stanje po razglasitvi pandemije - v negotovosti smo. Zaposleni na čakanju doma imajo nižje prihodke, mnogi so še na slabšem, potem ko so ostali brez službe in brez kakršnih koli dohodkov. Veliko se jih je znašlo v težkem finančnem položaju in precej jih ima bančni kredit. Doslej jim je morda uspelo odplačevati obroke, zdaj ne vedo, ali bodo zmogli tudi v prihodnje. Najbolj so v stiski ravno kreditojemalci z najnižjimi ali zdaj celo z nič prihodki.

Država jim skuša pomagati z odlogom plačila, ki ga predvideva interventni zakon. A na spletu so se kmalu po uveljavitvi zakonske pravice pojavili zapisi komitentov, da bi jih polletni moratorij na kredit pri njihovi banki ogromno stal. Omenjali so več kot 1800 evrov in razložili, da se raje niso odločili za odlog. Morda v njihovih primerih res, odvisno predvsem od višine kredita, a navedeni znesek je vseeno visok.

Pojdimo po vrsti. Konec marca je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Po pojasnilih Banke Slovenije se z njim v obvezo spreminja možnost prestrukturiranja kredita, ki je bil sicer že prej na voljo kot predmet dogovora med bankami in kreditojemalcem. Vsem, ki izkažejo težave zaradi izbruha krize in ki izpolnjujejo nekatere druge pogoje, kot denimo slovensko državljanstvo, morajo torej banke omogočiti odlog odplačevanja.

Povpraševanja je precej. Banke so v prvem mesecu veljave interventnega zakona do začetka maja prejele že 22.230 vlog kreditojemalcev za odobritev odloga plačila, kar predstavlja 3,3 odstotka vseh kreditov. Skupen znesek odloženih plačil znaša 267,2 milijona evrov, največji del vlog ali 15.599 predstavlja prebivalstvo, in sicer za odlog obveznosti v višini 33,1 milijona evrov. A številka še ni končna, saj je prošnjo za odlog možno vložiti vse do konca leta 2020. In po ocenah Banke Slovenije bo prihodnje gibanje števila vlog za odlog plačil odvisno predvsem od možnosti vnovičnega zagona gospodarstva, kot ga bodo dopuščale razmere, povezane s koronavirusom. Od trdnosti gospodarstva je namreč odvisno, koliko ljudi bo še imelo službe oziroma dohodek in koliko ne.

A pri Zvezi potrošnikov Slovenije se sprašujejo, ali je zaščita posojilojemalcev pred posledicami epidemije zadostna, zato vladi predlagajo sprejem dodatnih ukrepov. Med drugim se zavzemajo za zagotovilo, da bodo odlogi brez stroškov. Opozarjajo namreč, da bodo kreditojemalci po izteku odloga soočeni s še višjim dolgom in da bodo za posojilo plačevali še več zaradi razmer, ki resnično niso njihova krivda.

Namreč - medtem ko glavnica "stoji", obresti med moratorijem tečejo, nekatere banke pa zaračunavajo še dodatne stroške odobritve odloga in priprave aneksov k že obstoječim pogodbam. V Zvezi potrošnikov se zavzemajo, naj bodo odlogi za kreditojemalca popolnoma brez stroškov, naj se obresti za posojilo v času odloga ne obračunavajo, naj bodo postopki izvajanja ukrepov prilagodljivi in enostavni, naj se kreditodajalci hitro odzivajo, in naj odlog plačila posojila nima negativnega vpliva na bonitetno oceno komitenta.

V bankah zatrjujejo, da so k reševanju težav komitentov pristopili proaktivno, da primere obravnavajo individualno in da za vsakega iščejo najbolj optimalno rešitev. Konkretnih podatkov o številu vlog za odobritev odloga sicer ne razkrivajo, priznavajo le, da beležijo večje povpraševanje po moratorijih. Nadaljnje navajajo, da se številke vsakodnevno spreminjajo in da bo končna realna slika glede posojil na koncu odvisna od številnih dejavnikov. Negotovih dejavnikov.

V največji slovenski banki NLB opažajo precejšnje zanimanje in skušajo vloge rešiti v čim krajšem času. Stroška odobritve pri njih ne zaračunavajo, obrestna mera pa ostane, kot je bila dogovorjena v pogodbi, so pojasnili. Tudi v NKBM so že prejeli nekaj vlog, pri čemer strankam svetujejo, naj skrbno premislijo odločitev o odlogu in o njegovi dolžini. Naj ponovimo - v času odloga se obresti vseeno obračunavajo in jih je kreditojemalec dolžan v celoti poravnati po obdobju odloga. Po navedbah NKBM so stroški postopka odloga sicer pri njih za fizične osebe nižji od rednih stroškov tovrstnega postopka; gibljejo se med 35 in 50 evri. Če ima kreditojemalec pri njih denimo tri posojilne pogodbe in je oddal eno vlogo za moratorij na vse kredite, plača strošek enega postopka, so dodatno pojasnili.

Smo bolj previdni pri najemu kreditov

Zanimiv je tudi podatek, da smo po izbruhu novega koronavirusa bolj previdni pri jemanju posojil. Iz poročila Banke Slovenije z dne 10. maja 2020 je namreč razvidno, da se rast posojil gospodinjstvom letos hitro zmanjšuje. Od decembra 2019, ko je znašala 6,7 odstotka, se je do marca 2020 znižala na 4,4 odstotka, kar v denarju pomeni 37 milijonov evrov. Vzrok za zmanjšanje števila stanovanjskih in drugih potrošniških posojil pri Banki Sloveniji pripisujejo ravno gospodarski krizi zaradi pandemije koronavirusa in vse bolj negotovih razmerah na trgu dela.

Dejstvo je, da so številni že prej težko odplačevali kredit. Že samo stanovanjski stroški so predstavljali veliko breme tako za najemnike, ki so morali plačevati najemnino, kot tudi za lastnike, ki so morda odplačevali stanovanjska posojila. Po zadnjih podatkih Statističnega urada za leto 2019 so bili stanovanjski stroški, kamor so vključeni tudi morebitna najemnina in odplačila posojil, veliko breme za 32 odstotkov gospodinjstev, za samo 15 odstotkov gospodinjstev pa tovrstni stroški niso predstavljali bremena.

Dejstvo je, da so najemnine v Sloveniji visoke glede na življenjski standard. Da, včasih je najemnina celo višja kot mesečni obrok posojila. Mnogi se zato raje odločijo za nakup nepremičnine, za kar pa morajo večinoma vzeti kredit. Če jim ga odobrijo. Namreč, potem ko so na Banki Slovenije ugotovili, da veliko ljudi vzame (pre)veliko posojilo glede na njihove prihodke, so konec lanskega leta zaostrili pogoje za odobritev bančnih posojil. Zatem smo Slovenci res manjkrat vzeli posojilo, v bankah so opozarjali, da ni čudno. Bili so kritični do omejitvenega sklepa Banke Slovenije, češ da si velika večina po novem tako ali tako ne more več privoščiti kredita.

Dejstvo je, da take negotovosti v moderni zgodovini ne pomnimo. Z moratorijem bodo morda nekateri premostili najbolj kritično obdobje, za druge pa se morda finančna stiska sploh še ne bo končala, ko bodo morali znova začeti odplačevati tudi glavnico. Zato je smiselno dobro pretehtati, ali resnično ne gre brez odloga. Naj ponovimo - obresti se vseeno obračunavajo, banka lahko zaračuna tudi stroške odobritve in stroške priprave pogodbenih aneksov, morda se spremenijo pogoji in posledično stroški zavarovanja. Ključen je tudi podatek, da v času, ko ima komitent moratorij po interventnem zakonu, ne more vzeti novega kredita.

In dejstvo je, da bo treba na koncu vse poplačati.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!