Dejstvo je, da je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje, in je bolj finančno neodvisen kdor redno daje na stran nekaj denarja. Slovenci sicer veljamo za zelo varčen narod, kar dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. V Sloveniji znaša stopnja po podatkih državnega statističnega urada za lansko leto 14,8 odstotka - kar pomeni, da vsak državljan da na stran vsak mesec več kot eno sedmino svojih prihodkov.

Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva izkazovala v letu 2006, namreč 17,3-odstotno, kar je bilo največ med vsemi članicami Evropske unije. Zatem se je stopnja varčevanja zmanjševala vse do leta 2012, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih spet zvišala. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se tako slovenska gospodinjstva uvrščajo na visoko tretje mesto najvarčnejših držav članic, ugotavljajo statistiki. Več so lani v uniji privarčevala le še gospodinjstva na Švedskem (18,7 odstotka) in v Nemčiji (17 odstotkov).

Neradi tvegamo, zato večinoma varčujemo na bankah

Slovenci najpogosteje varčujemo s pologi denarja na bančne račune, kar kaže, da nismo pripravljeni veliko tvegati. Približno polovico finančnih sredstev imamo namreč naloženih v obliki gotovine in vlog, s približno četrtinskim deležem sledijo naložbe v delnice, preostanek pa so zavarovanja in pokojninske sheme, vrednostni papirji in druge terjatve ter posojila.

Kot opažajo v Banki Slovenije, gospodinjstva zaradi zelo nizkih obrestnih mer za vloge, tako doma kot v tujini, niso več zainteresirana za daljše vezave, zato tudi zapadle vezane vloge le pretvorijo v vpogledne. V letu 2015 se je tako obseg vezanih vlog gospodinjstev zmanjšal za 900 milijonov evrov, medtem ko se je obseg vpoglednih vlog povečal za 1,6 milijarde evrov. Trend se nadaljuje tudi letos.

Na prelivanje vezanih vlog v vpogledne vplivajo predvsem zelo nizke depozitne obrestne mere tako v Sloveniji kot tudi v evrskem območju. Še v letu 2013 so bile obrestne mere za dolgoročne vloge v Sloveniji enkrat višje kot v preostalih državah z evrom, zdaj pa so že izenačene in dosegajo novo dno. Prav tako se še naprej znižujejo obrestne mere za kratkoročne vloge.

V okolju nizkih obrestnih mer so varčevalci s klasičnimi oblikami varčevanja deležni minimalnega donosa. Za večji donos morajo sredstva razpršiti tudi v bolj tvegane naložbe, menijo v Banki Slovenije, kjer se strinjajo, da bo spreminjanje strukture njihovega varčevanja zaradi delne izgube zaupanja v kapitalske trge, tudi glede na slabe izkušnje iz preteklosti, zelo postopno.

V nekaterih bankah na področju upravljanja premoženja v Sloveniji vidijo ogromno priložnosti. Res je, da imajo nekateri vlagatelji slabe izkušnje z zlomom borznega trga v času gospodarske krize, a je tudi res, da so bila tedaj vlaganja usmerjena le na trgovanje z delnicami. V razvitem svetu pa je upravljanje premoženja vezano tako na delniški in obvezniški trg kot na trgovanje s pokojninskimi skladi in podobno, zato bodo prizadevanja za možnosti varčevanja v oblikah usmerjena v izobraževanje ljudi.

Medtem ostaja zadolženost slovenskih gospodinjstev kljub ugodnim razmeram financiranja že dve leti nespremenjena in se giblje okoli 12,2 milijarde evrov. V Sloveniji je zadolženost, merjena kot razmerje med dolgom in bruto razpoložljivim dohodkom ali kot razmerje med dolgom in BDP, v primerjavi z evrskim območjem za polovico nižja.

Najpomembnejša oblika zadolževanja slovenskih gospodinjstev še vedno ostajajo bančna posojila. Čeprav po obsegu tega še ni zaznati, je že skoraj tri leta prisotna rahla rast stanovanjskih posojil, letos pa je vidno okrevanje tudi potrošniških posojil.