Predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi se Britanci odločili, da ostanejo v Evropski uniji. Po njegovih ocenah se bo v primeru brexita začelo hitro in nepredvidljivo razvrščanje držav znotraj Unije. Prepričan je, da bodo bolj tradicionalne in bolj razvite države Evropske unije potegnile bistveno bolj skupaj, kot so doslej.

Po njegovem mnenju je za Slovenijo zelo pomembno, da je članica evroobmočja in schengenskega območja, kar jo naravno veže v skupino držav, čeprav ni samoumevno, da bo po razvrščanju v njej ostala. Opozoril je, da se bo morala Slovenija zelo potruditi v političnem, gospodarskem in razvojnem smislu, da bomo imeli na eni strani vse reference, da je med najbolj povezanimi, in da bomo imela na drugi strani zelo jasno politično voljo, da to želi, in podporo med državami, ki se bodo odločile za povezavo. Spremembe v Uniji pa je po Pahorjevem mnenju pričakovati, tudi če se Britanci ne bodo odločili za odhod iz unije.

Premier Miro Cerar si "želi močne EU in v njej močne in učinkovite Velike Britanije", zato podpira, da Velika Britanija ostane skupaj z nami v evropski družini". Hkrati meni, da bi brexit lahko vzpodbudil nadaljnje dezintegracijske procese v EU in verjetno bi se še kakšna država začela spogledovati z možnostjo, da zahteva zase posebne ugodnosti. "To ne bi bilo dobro," je opozoril. Zavzel se je, da EU ostane skupaj, enotna "in da se usmeri v tiste skupne teme, ki smo jih v zadnjem letu in pol zaradi različnih kriz nekoliko preveč zanemarjali - skupni trg, zaposlovanje, več dela za mlade, več digitalne Evrope, več konkurenčnosti nasproti drugim delom sveta".

"Brexit zame ni alternativa, saj bi bili po njem na slabšem tako Britanci kot vsa ostala Evropska unija," pa je poudaril predsednik državnega zbora Milan Brglez. "Če smo EU gradili s ciljem izboljšanja blaginje, ne smemo zdaj, četudi je morda to za kakšno politično stranko politično oportuno, vleči potez, ki bi EU lahko zamajale oziroma. morda ogrozile celo mir na evropski celini," je pojasnil in izpostavil, da je mesto Velike Britanije v EU. Se pa strinja s kritikami, da se EU prepočasi odziva na izzive časa in da bi morali določeni procesi v EU steči hitreje.

A procesov z izhodom Velike Britanije iz EU po njegovem ne bomo pospešili, temveč jih kvečjemu zavrli. "Zgodovina priča, da so se ljudje na Otoku vedno odločili prav, predvsem takrat, ko je bilo treba ubraniti svobodo, demokracijo in solidarnost. Zato upam, da se bodo tako odločili tudi tokrat, in sicer tako, da bodo izglasovali obstanek Velike Britanije v EU," je še poudaril.

Tudi v slovenskih političnih strankah opozarjajo na spremembe, ki se utegnejo zgoditi v EU v primeru britanskega odhoda. Če bodo na referendumu v Veliki Britaniji uspeli tisti, ki so proti EU, bo to hud udarec za Evropo, ki se bo v tem primeru spremenila, je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Kot je opozoril, se Evropa že zdaj spreminja, zato upa, da do odhoda Velike Britanije ne bo prišlo. "Potem bo majhnim članicam, kot smo mi, še bistveno težje," je dejal.

V DeSUS verjamejo, da do brexita sploh ne bo prišlo, temveč si bo Velika Britanija znotraj EU najverjetneje uspela ustvariti poseben status. "Verjamemo v močno in enotno Evropo, zato je morebiten izstop Velike Britanije iz EU škodljiv tako za EU kot za Veliko Britanijo samo, okrepile pa bi se ZDA," so zapisali. Menijo, da Slovenija zaradi brexita v začetku verjetno ne bi čutila večjih posledic, saj blagovna menjava med Slovenijo in Britanijo ni velika, a nastale bi dolgoročne posledice, saj bi prišlo do oslabitve evropskega gospodarstva in padca evra, lahko bi sledila nadaljnja dezintergracija EU. "Odprli bi Pandorino skrinjico, posledice pa bi bile neugodne in precej nepredvidljive," opozarjajo.

Evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver je ocenil, da bi izstop Združenega kraljestva EU zagotovo ranil, a bi krajšo potegnilo Združeno kraljestvo. Kot je opozoril, bi britansko gospodarstvo ostalo brez dostopa do enotnega trga EU in brez desetine sklenjenih trgovinskih sporazumov ter bi po ocenah z izstopom do leta 2030 izgubilo kar 200 milijard funtov. Čeprav ima EU varnostne mehanizme, s katerimi bi ublažila gospodarski udarec brexita, bi po njegovi oceni posledice čutili tudi na enotnem trgu EU. "Izstop bi bil izredno slabo geopolitično sporočilo, ki bi ugajalo le ekstremistom po Evropi in tistim, ki želijo EU oslabiti, predvsem Putinu," je poudaril. Najbolj se sicer boji morebitnega učinka snežene kepe, saj bi evroskeptične stranke v Evropi dobile nov zagon. "V SDS si želimo močne in povezane EU ter močnega Združenega kraljestva v Uniji," je poudaril.

Po mnenju NSi je za Veliko Britanijo in EU boljše, da ostaneta skupaj. Izstop Velike Britanije bi imel negativne posledice oziroma bi gotovo oslabil EU, saj gre za pomembno članico, je ocenil podpredsednik NSi Jožef Horvat. Zato si v NSi želijo, da bi se državljani Združenega kraljestva odločili za nadaljnjo pot v EU.

V ZaAB menijo, da bi izstop Velike Britanije iz EU za vse vpletene pomenil korak nazaj tako v gospodarskem kot v političnem smislu. "Pred EU in Evropo so veliki izzivi in prepričani smo, da bi se jih morala unija lotiti še bolj povezana," so zapisali. Upajo, da bodo Britanci na referendumu sprejeli odločitev, ki bo utemeljena na dejstvih, in da so voditelji v Veliki Britaniji in drugod v Evropi naredili vse, kar so lahko, in Britancem odgovorno razložili, kakšna pot jih čaka brez EU.

Po mnenju ZL pa je odločitev na referendumu britanska notranja zadeva, zato se načeloma o njej ne opredeljujejo. "Ker pa obe največji stranki in korporativni mediji izstopu nasprotujejo, pričakujemo, da se bo večina Britancev opredelila proti izstopu," menijo. Ocenjujejo, da je relevantno vprašanje, kakšne bodo posledice dogovora britanskega premierja Davida Camerona z Evropsko komisijo. Kot pravijo, Britanija zahteva prost pretok svojega kapitala in omejitev gibanja vzhodnoevropske delovne sile, "torej odnos, kot ga ima z nekdanjimi kolonijami".

Menijo, da za Slovenijo britanska odločitev ne bo imela neposrednega pomena in tudi slovensko gospodarstvo po njihovem mnenju zaradi morebitnega britanskega izstopa ne bi utrpelo nobene škode, temveč prej nasprotno. "EU bi ostala brez glavnega zagovornika TTIP in agresivne proameriške zunanje politike, a tudi brez edine močne države, ki nasprotuje evru in fiskalni integraciji. Ne glede na izid referenduma pa je slovenski položaj odvisen od tega, kako se bomo sami postavili nasproti evroatlantskim integracijam," so prepričani.