Po razpadu Jugoslavije smo Slovenci dobili lastno valuto. Banka Slovenije je sprva kot začasni denar 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone, septembra 1992 so sledili prvi bankovci in januarja 1993 še kovanci. Tolar – zanj se je v denarnem prometu uporabljalo skrajšano ime SIT – je bil tako denarna enota Slovenije od 8. oktobra 1991 pa vse do 31. decembra 2006, ko jo je zamenjal evro.

"Slovenski tolar je bil eden izmed temeljev slovenske identitete, na katerega smo lahko in moramo biti ponosni. Bil je naš denar. Ne samo, da je bil naš, v večji meri je bil tudi delo naših rok, saj so zanj papir delali v Papirnici Radeče. Začasno serijo so tiskali v Cetisu Celje in vso oblikovanje so opravili naši umetniki," je izpostavil predsednik Društva Evronumizmatikov Slovenije, Matjaž Kukuruzovič.

Vrednostni boni so bili sprva za en, dva, pet, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000 tolarjev kot začasni denar, 27. maja 1992 pa je Banka Slovenije izročila v obtok še vrednostni bon za 5000 tolarjev. Zatem so prišli bankovci in v obtoku so bili za 10, 20, 50, 100, 200, 500, 1000, 5000 in 10.000 SIT.

Krasile so jih podobe slovitih Slovencev, med njimi Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Vege, Riharda Jakopiča, Iacobusa Gallusa, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna, Ivane Kobilce in Ivana Cankarja, medtem ko so bile na kovancih upodobljene nekatere za Slovenijo značilne živali, kot so denimo človeška ribica, čebela in potočna postrv. Izdelani so bili po idejnih osnutkih avtorjev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete zanje je izdelal slikar Rudi Španzel. Kovance – v obtoku so bili za en, dva, pet, 20 in 50 tolarjev ter za 10, 20 in 50 stotinov – sta prav tako oblikovala Licul in Kosovelj, modeliral pa jih je kipar Janez Boljka.

Na Banki Slovenije je mogoče še menjati tolarske bone in bankovce, kovancev ne več

Čeprav je tolarje že pred leti zamenjal evro, jih je še kar nekaj nezamenjanih, in na Banki Slovenije letno v povprečju prejmejo za okoli 200.000 evrov tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov. "Številka se je v zadnjih 10 letih precej zmanjšala, saj je bilo na primer leta 2010 vrnjenih za dobrih 960.000, v letu 2019 za 220.000, v letu 2020 pa "zgolj" še za dobrih 118.000 evrov tolarjev," so sporočili.

Konec oktobra 2021 je bilo nezamenjanih še 46,3 milijona tolarskih bankovcev in 20,9 milijona bonov in glede na stanje konec leta 2005 se je iz obtoka vrnilo skupno 96,5 odstotka vrednosti tolarskih bankovcev in bonov. Kovancev je po izteku roka za njihovo zamenjavo v obtoku ostalo za dobrih 2,1 milijarde slovenskih tolarjev oziroma preračunano 8,9 milijona evrov. Glede na stanje konec leta 2005 se je iz obtoka vrnilo 38,2 odstotka vrednosti tolarskih kovancev.

Kovance je bilo mogoče zamenjati do 3. januarja 2017. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi brez časovne omejitve, in sicer na blagajniškem okencu Banke Slovenije na Štefanovi ulici 1 v Ljubljani med uradnimi urami po tečaju: en evro je 239,64 slovenskega tolarja. Bankovec ali bon je ob menjavi lahko tudi poškodovan ali strgan, pogoji za zamenjavo so izpolnjeni, če prosilec predloži več kot 50 odstotkov pristnega bankovca.

Na Banki Slovenije odkupujejo vse vrednostne bone in tolarske bankovce po njihovi nominalni vrednosti in ne po morebitni višji numizmatični vrednosti. So pa nekateri redkejši in bolj posebni ter tudi zbirke med zbiratelji in numizmatiki lahko bolj iskani in dragoceni. "Osebno so mi najbolj zanimivi bankovci začasne tolarske serije, saj se za njimi skriva zelo zanimiva zgodba nastanka. V obtoku niso bili dolgo časa in so zato tudi redkejši," je pojasnil Matjaž Kukuruzovič.

Po njegovih izkušnjah so tudi višje ocenjeni predvsem višji apoeni zaradi manjših količin, ki so jih zbiratelji ohranili. "Vsakdo si želi imeti v zbirki res kar najlepši primerek, ker pa teh ni prav veliko, je cena posameznega primerka posledično višja. Med bankovci redne tolarske serije so iz istega razloga zanimivejši bankovci višjih apoenov. Meni osebno pa je posebej zanimiv bankovec za "jurja", tisoč tolarjev, in sicer prva izdaja z letnico 1992, ki oblikovno nekoliko odstopa od vseh naslednjih izdaj," je razložil.

Imetniki, ki bi želeli vedeti, kakšno vrednost imajo njihovi kovanci ali boni, se po njegovem nasvetu lahko obrnejo na društva numizmatikov ali na numizmatične trgovine, ki primerke tudi odkupujejo. "Vsekakor velja preveriti cene tudi na spletu. A je treba močno poudariti, da cene, po katerih se na spletu prodajajo določeni primerki, niso nujno tudi cene, po katerih se prodajo," je izpostavil. "Veliko prodajalcev namreč svoje primerke močno precenjuje, trg pa oblikujeta ponudba in povpraševanje," je dodal.

Po njegovih podatkih je sicer večje zanimanje med domačimi zbiratelji, medtem ko je v tujini manj povpraševanja po slovenskih tolarjih. "Vsak zbiratelj se običajno najbolj poistoveti z valutami, ki so bile plačilno sredstvo na območju, kjer prebiva. Zbiranje valut drugih držav je običajno manj strastno," je pojasnil. So pa tolarji lahko vseeno zanimivi tudi za tuje zbiratelje, ki zbirajo svetovne valute.

Tolar ob 30-letnici države v središču pozornosti

Letos, ko obhajamo 30- letnico Slovenije, je kar nekaj pozornosti namenjene tudi slovenskemu tolarju. Bankovce in kovance ter vrednostne bone si lahko ogledate na razstavi Banke Slovenije "Zgodba o tolarju", kjer predstavljajo, kako so oblikovalci "v vizualno govorico uspešno pretočili različne potrebe in interese povsem mlade države, njen zgodovinski ponos in upe za prihodnost".

Ob jubileju je na ogled tudi razstava Društva Evronumizmatikov Slovenije "Radeče in tolar", s katero obujajo spomine na prvo slovensko valuto. Po uspešni predstavitvi v Radečah se razstava z 10. novembrom seli v Knjižnico Laško.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!