"To je za Slovenijo izjemen dosežek in sem ga izjemno vesel," je po dvigu bonitetne ocene dejal finančni minister Dušan Mramor. Izboljšanje ocene pred četrtkovim glasovanjem o morebitnem izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, ki zelo dviguje tveganost naložb in tudi obrestne mere, je izjemno dobrodošla, ker Sloveniji znižuje tveganost, ocenjuje. To po njegovem ni dobro samo za državo oziroma javni sektor, ampak tudi za gospodarstvo. "Gospodarstvo v državi, ki ima bonitetno oceno A, drugače prihaja do finančnih virov tudi v tujini, zanjo veljajo drugačni poslovni pogoji, to pa tudi olajšuje pogoje izvoznikov in uvoznikov," je pojasnil.

Gospodarska rast in nadaljnja pričakovanja, da bo gospodarska rast višja predvsem zaradi domačega povpraševanja, ki se krepi, sta bila tista, ki sta po njegovem mnenju pretehtala, da je Standard & Poor's izboljšal oceno Slovenije z A- na A, bonitetno oceno za kratkoročni dolg pa je S&P danes zvišal z A-2 na A-1. Tako je kot druga od treh največjih bonitetnih agencij po nizu znižanj v času finančne in gospodarske krize popravila oceno slovenskega državnega dolga. Zanjo je obenem določila stabilne obete.

Kot prva od trojice največjih bonitetnih agencij je oceno Slovenije januarja lani zvišal Moody's, z Ba1 na Baa3, pri čemer je določil stabilne obete. Za zvišanje se še niso odločili v Fitchu, pri katerem ima Slovenija bonitetno oceno BBB+, a so obeti pozitivni. Fitch je nedavno na primer zvišal bonitetne ocene NLB, NKBM in Abanke.

S&P je nazadnje bonitetno oceno Slovenije revidiral decembra lani, ko jo je ohranil nespremenjeno. V lanski junijski reviziji pa je obete popravil iz stabilnih v pozitivne, kar je bila prva napoved, da bi se lahko obetalo izboljšanje. S&P je bonitetno oceno Slovenije v času finančne in gospodarske krize ter dolžniške krize v evrskem območju znižal štirikrat. Prvič jo je oklestil oktobra 2011, zadnjič pa februarja 2013. V tem času je padla z AA na A-.