Po odločitvi o brexitu je na kocki na tisoče delovnih mest v velikih finančnih ustanovah, ki ne izključujejo odhoda iz Velike Britanije. Po oceni Bloomberga bodo imeli zato največ dobička v Parizu, Frankfurtu in Dublinu.

Še pred glasovanjem so številni šefi mednarodnih bank, Mednarodni denarni sklad in politiki opozarjali, da bi lahko Velika Britanija ob brexitu ostala brez ogromno dobro plačanih delovnih mest. Zdaj se mora britanska vlada pogajati o pogojih izstopa in postopek lahko traja še dve leti po dejanskem odhodu iz Evropske unije. Najbolj so na udaru delovna mesta v bankah, ki delujejo po evropskih pravilih, težava bo tudi v mednarodnih podjetjih, predvsem ob morebitnih spremembah pri prehajanju meje.

V Pariz bi se lahko preselila največja evropska banka HSBC, ki ima zdaj sedež v Londonu. Frankfurt je drugo največje evropsko finančno središče, v njem je ogromno dobrega kadra, pripravljenega takoj poprijeti za delo. Dublin je angleško govoreči in s podobno zakonodajo, Amsterdam in Luksemburg sta blizu. Vsi bi z velikim veseljem takoj prevzeli vse naloge od Londona.

Izpuhtele milijarde

Od četrtkove referendumske odločitve Britancev je po poročanju Bloomberga izpuhtelo okoli 3600 milijard ameriških dolarjev premoženja v delnicah. Posledice brexita so najbolj občutili evropski milijarderji, 92 jih je po poročanju portala v dveh dneh skupaj izgubilo 196,2 milijarde dolarjev premoženja.

V ponedeljek so izgube na svetovnih borzah po poročanju Bloomberga povzročile še dodatnih 699,2 milijarde dolarjev izgube na skupnem premoženju 400 najbogatejših Zemljanov. 150 milijarderjev iz ZDA in Kanade je v dveh dneh izgubilo okoli 62,5 milijarde dolarjev, Kitajskih 26 milijarderjev je v petek in ponedeljek skupaj izgubilo pet milijard. Med Američani sta v ponedeljek največ izgubila Bill Gates in Mark Zuckerberg, prvi 1,8 milijarde, Zuckerberg pa 1,6 milijarde.

Po poročanju Bloomberga se investitorji zdaj za pomoč obračajo na centralne banke. Po ocenah analitikov obstaja 20-odstotna možnost, da bo Fed znižal obrestno mero, medtem ko je verjetnost zvišanja devetodstotna. Pred britanskim referendumom je bila sicer možnost znižanja obrestne mere nična, kar 52 odstotkov možnosti pa je bilo za njen dvig.