Dolar je po podatkih OxfordWords najpogostejša valuta na svetu. Imajo ga v ZDA, Avstraliji, Kanadi, na Fidžiju, Novi Zelandiji, v Singapurju in drugod.

Ime je dobil po flamski besedi "joachimsthal", ki se nanaša na dolino Joachim, v kateri so nekoč izkopavali srebro. Srebrnike iz doline so imenovali "joachimsthaler", besedo so nato skrajšali v "thaler" in sčasoma spremenili v "dolar". Njegovo različico smo po osamosvojitvi uporabljali tudi Slovenci pod imenom tolar.

Pesos je dobil ime po "peso", ki v španščini pomeni teža. Turška lira je nastala iz latinske besede "libra", ki pomeni funt. Pred evrom so imeli Nemci marko, Finci pa markko, ki je prav tako enota za težo.

Rial izvira iz latinske besede "regalis", ki pomeni kraljevi. Uporabljajo ga v Iranu, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji in Jemnu. Pred evrom so ga uporabljali tudi v Španiji. Beseda Rand izvira iz danskega imena za južnoafriško mesto Witwatersrand, v katerem so bila nahajališča zlata.

Kitajska pismenka "圓" pomeni okroglo ali okrogel kovanec. Zaslužna je za imena kitajski juan, japonski jen in korejski von. Številne skandinavske države so imele denarno enoto iz latinske besede "corona", ki pomeni krona.

V Jordaniji, Alžiriji, Srbiji, Bahrajnu in Kuvajtu imajo dinar, ki je izpeljanka iz latinske besede "denarius" – srebrn kovanec, ki so ga uporabljali v antičnem Rimu. Rupija izhaja iz sanskrtske besede za srebrnik "rupya". Uporabljajo jo v Pakistanu, Indiji in Indoneziji.

Funt izhaja iz latinske besede "poundus", ki pomeni teža. Poleg Velike Britanije ga imajo v Egiptu, Libanonu, Južnem Sudanu, Sudanu in Siriji. Ruski in beloruski rubelj je dobil ime po enoti za težo srebra, zlot po poljski besedi za zlato.

Za evro vam je verjetno bolj ali manj jasno. Ime so določili na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. decembra 1995 v Madridu, ko so potrdili, da bo ime "euro" enako zapisano v vseh uradnih jezikih in bo nadomestilo generični izraz ECU.