Toliko kruha smo lahko pred 25 leti kupili s povprečno plačo in toliko ga lahko danes

V Sloveniji je bil ob prehodu v tržno gospodarstvo vzpostavljen institucionalni mehanizem pogajanj o plačah (sistem kolektivnih pogodb) in leta 1994 ustanovljen Ekonomsko socialni svet, v okviru katerega so se s tristranskimi dogovori oblikovali makroekonomski okviri plačne politike. Sprva so se plače mesečno usklajevale z inflacijo, leta 1993 pa se je vlada lotila usklajevanj o socialnem sporazumu, s katerim se je prešlo na trimesečno usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov - uveljavljen je bil leta 1995.

V naslednjih letih se je pogostost usklajevanja plač zmanjševala. Vse do leta 2006 je bilo za politiko plač značilno zaostajanje rasti bruto plač za rastjo produktivnosti, saj se plače niso usklajevale s celotno rastjo cen v preteklem obdobju, kar je pripomoglo k zniževanju inflacije in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Izjema je leto 2001, ko je rast plač zaradi visoke rasti v javnem sektorju presegla rast produktivnosti.

Leta 2009 se je zasebni sektor na zaostrene pogoje poslovanja in padec naročil, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, odzval s prilagoditvami plač, medtem pa so te v javnem sektorju še naraščale. Ravno takrat se je namreč začela izvajati več let načrtovana plačna reforma, ki naj bi odpravila plačna nesorazmerja med posameznimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju.

Že leta 2009 so bili sprejeti prvi varčevalni ukrepi, ki so rast plač v javnem sektorju deloma zajezili, v letih 2010 in 2011 pa povsem ustavili. Z uvedbo še strožjih varčevalnih ukrepov, ki so bili potrebni zaradi poslabšanja javnofinančnega položaja, pa se je v letih 2012 in 2013 povprečna bruto plača v državnem sektorju nominalno znižala.

Zasebni sektor se je na krizo najprej odzval z manjšim obsegom opravljenih nadur in s skrajševanjem delovnega časa, sledilo je občutno zmanjševanje zaposlenosti, nato pa tudi upočasnitev rasti plač. Občutno so se zmanjšala tudi izredna izplačila plač, ki odražajo uspešnost poslovanja podjetij. V zadnjih letih so se plače spet začele krepiti, a ne preveč opazno, saj je rast cen nizka, stopnja brezposelnosti pa še vedno razmeroma visoka.

Pregled povprečnih plač za zadnji mesec koledarskega leta v evrih (podatki pred letom 2007 so preračunani po fiksnem tečaju zamenjave evro = 239,64 tolarja):

Vir: SURS